bonn
Vlada v Bonnu razpravljala o zaposlovalni politiki
22. 04. 1998 18.16
Vlada v Bonnu je danes z več kot enotedensko zamudo razpravljala o "akcijskem načrtu zaposlovalne politike", ki ga je od nje zahtevala Evropska unija. Lani novembra so na luksemburškem vrhu EU o zaposlovanju od vseh držav članic zahtevali, da do sredine aprila pripravijo seznam ukrepov, s poudarkom na boju proti dolgoročni brezposelnosti in brezposelnosti mladih, s katerim se strinjajo sindikati, delodajalci in gospodarstveniki.
Kohl: Dobri pogoji za stabilnost evra
21. 04. 1998 13.26
Nemški kancler Helmut Kohl je evropsko denarno unijo označil kot "najpomembnejšo odločitev po združitvi Nemčij". Predpogoji za stabilnost evra "še nikoli niso bili tako dobri kot danes", je dejal kancler na današnji javni seji parlamentarnih odborov za finance in evropska vprašanja.
V nesreči Air Franca v Bogoti ni preživelih
21. 04. 1998 13.01
Na letalu tipa Boeing 727, ki je danes strmoglavilo v bližini kolumbijske prestolnice Bogote, je potovalo 38 Evropejcev, med njimi šest Nemcev in trije Italijani, so v Frankfurtu sporočili predstavniki francoske letalske družbe Air France, ki je najela letalo, ter italijansko zunanje ministrstvo.
Kancler Kohl za sedem kilogramov lažji
21. 04. 1998 09.36
Nemški kancler Helmut Kohl se je v ponedeljek vrnil na delo s tradicionalne velikonočne kure, med katero je shujšal za več kot sedem kilogramov, piše nemško časopisje. Videti je, ugotavlja časnik Bild, da si je kancler med dvotedenskimi počitnicami v avstrijskem Bad Hofgasteinu odpočil in si nabral moči, ki jih bo potreboval za brzdanje koalicije, ki je pol leta pred parlamentarnimi volitvami popolnoma razpuščena. Sedem kilogramov lažjega Helmutha Kohla poleg mednarodnih vprašanj čaka vzgoja razpuščene krščansko-liberalne koalicije, razglašene tako ob evropskih in notranjepolitičnih vprašanjh kot Kohlovem nasledniku. Pred septembrskimi volitvami bo moral tudi obrzdati rastočo priljubljenost socialdemokratskega tekmeca za kanclersko pisarno Gerharda Schroederja. Zadnje javnomnejnske raziskave bavarskemu medvedu namreč niso preveč naklonjene: najnovejše mesečno merjenje priljubljenosti televizijske postaje ZDF je Schroederju namerilo štirideset točk prednosti pred kanclerjem, brez primere v Kohlovi zgodovini.
Okrepitev vojaškega sodelovanja med Nemčijo, Francijo in Poljsko
20. 04. 1998 07.53
Obrambni ministri Nemčije, Francije in Poljske, Volker Ruehe, Alain Richard in Janusz Onyskiewicz so se na včerajšnjem srečanju v francoski Provansi dogovorili za okrepitev vojaškega sodelovanja. Predvidene so predvsem skupne vojaške vaje in izmenjava osebja. Obrambni ministri treh držav so razpravljali tudi o kosovski krizi, prihodnosti sil SFOR v BiH in širitvi zveze NATO.
Yilmaz znova kritiziral Kohla
15. 04. 1998 16.26
Turški premier Mesut Yilmaz je znova ostro kritiziral nemškega kanclerja Helmuta Kohla. Kohl je odgovoren, da je bila Turčija na decembrskem vrhu EU diskriminirana, je za četrtkovo številko tednika Die Zeit izjavil Yilmaz. Brez nasprotovanja Bonna bi po premierovem mnenju Turčija danes bila pridružitvena kandidatka EU.
Nemški zunanji minister Kinkel svari Beograd
10. 04. 1998 17.43
Nemški zunanji minister je s kritično izjavil, da od zadnjega srečanja kontaktne skupine 25. marca glede kosovskega vprašanja ni prišlo do vidnega napredka. Verodostojna ponudba za dialog še vedno ne leži na mizi, je v Bonnu pojasnil Kinkel. Beograd se po ministrovem mnenju tako kot prej z raznimi postopki upira pomoči od zunaj, načrtovani referendum Beograda pa je Kinkel imenoval "novo breme" za rešitev konflikta. Po Kinklovih besedah "manevri", s katerimi se Beograd skuša izogniti in zavlačuje rešitev kosovskega vprašanja, ne bodo imeli vpliva na mednarodno skupnost. Kinkel je od Beograda zahteval "verodostojno pripravljenost na pogajanja" za rešitev konflikta z udeležbo tretje strani. Od tega je tudi odvisna "povratna vozovnica Beograda" v Evropo in mednarodne organizacije.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Kohl obtožil SPD, da laže volilcem
04. 04. 1998 12.48
Nemški kancler Helmut Kohl je v pogovoru za nemški tednik Focus obtožil socialdemokratsko stranko (SPD) svojega tekmeca na jesenskih splošnih volitvah Gerharda Schroederja, da laže volilcem.
Finančni komisar za začetek evra z enajstimi državami
03. 04. 1998 12.18
Evropski finančni komisar Yves-Thibault de Silguy se je pred poslanci nemškega Bundestaga še enkrat zavzel za začetek evropske denarne unije z enajstimi od petnajstih članic unije. V razpravi odborov za finance in evropske zadeve je de Silguy v četrtek v Bonnu zatrdil, da "bo evro prav tako stabilen kot nemška marka".
Evropejci vse manj stavkajo
03. 04. 1998 10.30
Nemci, pa tudi ostali Evropejci, izgubljajo vse manj delovnih dni zaradi stavk, trdi Inštitut za nemško gospodarstvo iz Koelna. Strokovnjaki so izračunali, da so bile med leti 1990 in 1996 stavke redkejše kot v 80. in 70. letih.
Nemški parlament soglaša s širitvijo zveze NATO na vzhod
26. 03. 1998 17.54
Velika večina poslancev nemškega bundestaga je izrazila soglasje z vstopom Poljske, Češke in Madžarske v NATO. Za širitev Severnoatlantske zveze na Vzhod je glasovalo 555 poslancev, 37 jih je bilo proti, 30 pa se jih je vzdržalo.
Srečanje kontaktne skupine za bivšo Jugoslavijo
25. 03. 1998 08.33
V Bonnu bo danes srečanje kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo na ravni zunanjih ministrov. Posvečeno bo razmeram na Kosovu. Poleg tega sestanka bo v Bonnu tudi srečanje zunanjih ministrov Velike Britanije, Nemčije, Italije, Rusije in ZDA, Robina Cooka, Klausa Kinkla, Lamberta Dinija, Jevgenija Primakova in Madeleine Albright s predstavniki ZR Jugoslavije. Tega srečanja naj bi se udeležili tudi zunanji ministri več drugih držav, med njimi vodja slovenske diplomacije Boris Frlec. V Bonn naj bi po napovedih prišli še zunanji ministri Albanije, Bolgarije, Grčije, Makedonije, Romunije, Turčije, Madžarske, Luksemburga in Avstrije.
Kontaktna skupina o Kosovu
25. 03. 1998 08.12
V Bonnu danes poteka sestanek kontaktne skupine, posvečen reševanju kosovske krize. Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da skušajo Američani in Evropejci Rusijo prepričati, naj bolj pritisne na Beograd, da bi ta začel brezpogojna pogajanja s kosovskimi Albanci.
Kohl in Chirac odpotovala v Moskvo na srečanje z Jelcinom
25. 03. 1998 08.06
Nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jacques Chirac sta danes odpotovala v Moskvo, kjer se bosta jutri v bližini Moskve sestala z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. Sogovorniki bodo razpravljali o možnostih boljšega sodelovanja med tremi državami, med drugim o skupnem projektu izgradnje transportnega letala, pa tudi o vprašanjih evropske varnosti in razmerah na Kosovu.
Albrightova: Jelcin obvladuje razmere v državi
24. 03. 1998 16.08
Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright je danes v Rimu ocenila, da ruski predsednik Boris Jelcin po odstavitvi vlade obvladuje razmere v državi. Albrightova je na skupni novinarski konferenci z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem namreč dejala, da "ima Jelcin vse niti v rokah" in je kot demokratično izvoljeni predsednik imel pravico, da spremeni vlado. Povedala je tudi, da bodo ZDA tudi v prihodnje opazovale razmere v Rusiji in da bodo ohranile dobre stike z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom, s katerim se bo sestala nocoj v Bonnu. Albrightova je v Rim prispela davi, popoldne pa bo že odpotovala v Bonn, kjer se bo jutri udeležila sestanka kontaktne skupine.
Albrightova danes v Rimu
24. 03. 1998 10.38
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright bo danes obiskala Rim, kjer se bo srečala z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem. Osrednjo pozornost bosta namenila položaju na Kosovu in nasploh v nekdanji Jugoslaviji.
Le šest odstotkov Nemcev ne bo več uporabljajo storitev Deutsche Telekoma
23. 03. 1998 11.06
Tri mesece potem, ko se je nemško tržišče odprlo tudi za zasebna telekomunikacijska podjetja, se je le 6 odstotkov Nemcev odločilo, da bodo od državnega podjetja Deutsche Telekom "prestopili" k zasebnemu operaterju, ugotavlja raziskava, ki naj bi jo v ponedeljek objavil nemški tednik Focus.
Minister Senjur na obisku v Bonnu
16. 03. 1998 17.59
Delegacija slovenskega ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki jo vodi minister Marjan Senjur, se je danes v Bonnu sestala z državnim sekretarjem na nemškem ministrstvu za gospodarstvo Lorenzom Schomerusom in predstavniki tega ministrstva. Pogovarjali so se o gospodarskih odnosih med državama ter o slovenskem približevanju Evropski uniji.
Na Kosovem bo treba hitro in ostro ukrepati
09. 03. 1998 08.54
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Parizu danes poudarila, da je treba v nekdanji Jugoslaviji "hitro in ostro ukrepati".
Do kdaj še nemška finančna pomoč ZR Jugoslaviji?
08. 03. 1998 11.43
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je v pogovoru za časnik Welt am Sonntag zagrozil z ukinitvijo mednarodne pomoči ZR Jugoslaviji, če se bo konflikt na Kosovu nadaljeval. Kot je povedal Kinkel, je imel v mislih tako pomoč Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi kot pomoč Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Obenem je postavil pod vprašaj gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Beogradom.
Netanjahu iz Madrida v Bonn
06. 03. 1998 11.25
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je iz Madrida davi odpotoval v Bonn.
Netanjahu začenja evropsko turnejo
05. 03. 1998 16.06
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes začel večdnevno evropsko turnejo. Po poročilih izraelskih medijev se bo Netanjahu v Španiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Norveškem pogovarjal o umiku izraelskih enot iz južnega Libanona. Tema pogovorov naj bi bil tudi zastali izraelsko-palestinski mirovni proces.
Kinkel za ukrepanje mednarodne skupnosti za preprečitev krize na Kosovu
04. 03. 1998 18.11
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel se je izrekel za ukrepanje mednarodne skupnosti za zajezitev krize na Kosovu. S tem bi morali preprečiti tudi širitev konflikta v Albanijo in v ostale sosednje države, je za nemški radio danes izjavil Kinkel.
Nižje cene telefonskih pogovorov pri nemškem Telekomu
01. 03. 1998 10.18
Deutsche Telekom je z današnjim dnem znižal cene telefonskih pogovorov v povprečju za 4,5 odstotka. Najbolj so se pocenili medkrajevni pogovori ob koncu tedna, daljši telefonski pogovori in pogovori s Severno Ameriko. Cene krajevnih pogovorov so ostale nespremenjene. Po besedah predsednika uprave nemškega Telekoma Rona Sommerja naj bi najnovejše znižanje cen stranke razbremenilo za dve milijardi mark.
Francija in Nemčija dosegli dogovor o vodenju Evropske centralne banke
28. 02. 1998 12.00
Nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jacques Chirac naj bi po pisanju nemškega tednika Focus dosegla kompromis glede predsedovanja bodoči Evropski centralni banki. Časnik se sklicuje na vire blizu vladi v Bonnu. V skladu s kompromisom naj bi Francija dobila položaj podpredsednika banke, a pod pogojem, da bo čez osem let na čelo banke prišel Francoz. Prvi predsednik banke naj bi bil Nizozemec Wim Duisenberg. Nemčija Duisenbergovo kandidaturo podpira, medtem ko je Pariz za ta pomemeben položaj predlagal guvernerja francoske centralne banke Jean-Claudea Tricheta. V uradu nemškega kanclerja novice niso niti potrdili niti zanikali.
Gorbačov: Vlada kriva za krepitev mafije
28. 02. 1998 11.00
Bivši sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je v pogovoru za nemški dnevnik Bild ocenil, da je ruska vlada odgovorna za krepitev mafije. Mafija je izdelek sedanjega režima, je dejal Gorbačov, ki meni, da sta mafija in država odvisni druga od druge. Nekdanji sovjetski voditelj meni, da bi bile v ruski vladi potrebne korenite spremembe, če bi hoteli mafijo izkoreniniti.
Nemčija, Francija in Italija zrele za evro
27. 02. 1998 11.27
Nemčija, Francija in Italija glede na višino primanjkljajev v svojih proračunih za leto 1997 sedaj izpolnjujejo pogoje za vstop v Evropsko denarno unijo (EMU). Z deficitom v višini 2,7 odstotka domačega bruto proizvoda Nemčija in Italija ostajata pod dovoljenim deležem treh odstotkov.
V Nemčiji opozorilne stavke
26. 02. 1998 17.03
Povsod po Nemčiji so danes opozorilne stavke zaposlenih v javnih službah, ki jih organizirata dva sindikata.
Nemška Postbank bo odpustila tretjino zaposlenih
21. 02. 1998 10.44
Nemško poštno podjetje Postbank, ki zaposluje prek 12.000 delavcev, namerava v letošnjem letu odpustiti tretjino zaposlenih. Kot sporočajo predstavniki poštnega sindikata, bo zmanjšano število zaposlenih posledica prestrukturiranja Postbanke, ki so ga predstavili minuli teden in katerega glavni namen je povečanje konkurenčnosti omenjenega podjetja. Po predvidevanjih sindikata bo brez zaposlitve ostalo 4000 zaposlenih.