borci

Talibani ubili Abdula Haka

26. 10. 2001 00.00

Talibanske sile so danes sporočile, da so ujele in ubile enega od glavnih pripadnikov afganistanske opozicije, poveljnika Abdula Haka.

Omar pozval k nadaljevanju svete vojne

22. 10. 2001 00.00

Talibanski vrhovni vodja, mula Mohamed Omar, je danes muslimane z vsega sveta pozval, naj nadaljujejo sveto vojno proti ZDA.

Protivladne demonstracije v Zagrebu

21. 10. 2001 00.00

Na Trgu bana Jelačića se je včeraj zbralo več deset tisoč ljudi, ki so na pobudo Štaba za obrambo dostojanstva domovinske vojne ob podpori desnih političnih strank in stranke Hrvaške demokratske skupnosti protestirali proti vladi premiera Ivice Račana.

Preiskave grobišč na Gorenjskem

17. 10. 2001 00.00

Gorenjski kriminalisti so začeli preiskovati že drugo množično grobišče povojnih pobojev na Gorenjskem. V vasi Crngrob pri Škofji loki naj bi bilo zakopanih približno 200 ljudi.

Nadaljevanje spopadov v Abhaziji

13. 10. 2001 00.00

V soteski Kodor nedaleč od mesta Suhumi na zahodu Gruzije so se v noči na soboto nadaljevali spopadi med uporniškimi abhazijskimi silami in več sto gruzinskimi in čečenskimi bojevniki.

Boj za zaščito pravega italijanskega parmezana

10. 10. 2001 00.00

Borci za zaščito "pravega italijanskega parmezana" so dobili pomembno bitko, saj je pravobranilec sodišča evropskih skupnosti podal strokovno mnenje, da smejo tovrstni sir pod imenom parmezan tržiti le proizvajalci sira parmigiano reggiano.

Osama bin Laden

12. 09. 2001 00.00

Zaenkrat še vedno ni mogoče zanesljivo trditi, kdo je odgovoren za teroristične napade v ZDA. Najpogosteje omenjajo vodjo mednarodnih islamskih teroristov Osama bin Ladena, ki je sicer zanikal svojo vpletenost in hkrati izrazil podporo "tem drznim dejanjem."

Nove sile Nata v Makedoniji

27. 09. 2001 00.00

Zveza Nato in makedonska vlada sta se sporazumeli o prihodnji zaščitni enoti v Makedoniji. Novo misijo z imenom Jantarna lisica bo vodila Nemčija.

Protiameriški protesti v Kabulu

26. 09. 2001 00.00

Na največjih protiameriških demonstracijah v Afganistanu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so zažgali poslopje, kjer je bilo včasih ameriško veleposlaništvo.

Evropski dan jezikov

26. 09. 2001 00.00

V 45-ih evropskih državah, tudi v Sloveniji, bodo danes obeležili Evropski dan jezikov, ki sta ga skupaj pripravila Svet Evrope in Evropska unija.

SAS že v Afganistanu?

23. 09. 2001 00.00

Britanski časnik The Mail je v današnji izdaji zapisal, da naj bi se v petek spopadli štirje člani posebnih britanskih enot SAS in talibanski borci.

Kdo podpira talibane?

17. 09. 2001 00.00

ZDA pred napadom na Afganistan poskušajo vzpostaviti močno koalicijo, s katero bi obkolili talibane in Osamo bin Ladna. Med afganistanskimi sosedami se trenutno lahko zanesejo le na Pakistan.

Talibani grozijo

15. 09. 2001 00.00

Talibanski režim je sosednjim državam zagrozil s povračilnimi ukrepi, če bodo pomagale ZDA v napadu na Afganistan, in obenem pozval vse tujce naj zapustijo državo.

Nato ni cilj, temveč pot!

09. 09. 2001 00.00

Obrambni minister Anton Grizold je na srečanju partizanov in prebivalcev Bele krajine kot najpomembnejša dogodka izpostavil 60-letnico OF in 10. obletnico slovenske osamosvojitve.

Begunce bodo prekrcali na morju

03. 09. 2001 00.00

Kot kaže, se drama z več kot 400 begunci na norveški tovorni ladji Tampa, ki je zasidrana pred avstralskim Božičnim otokom, bliža koncu.

Svečano v Mariboru in Zasavju

07. 07. 2001 00.00

Na slovesnosti, ki so jo v rekreacijskem parku ob Dravi organizirali mestni in krajevni odbor Zveze borcev, veteranski organizaciji Sever in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo ter Turistično društvo Limbuš, se je zbralo blizu 3.000 ljudi, med njimi tudi mariborski župan Boris Sovič, rektor mariborske univerze Ludvik Toplak, več poslancev, številni borci NOB, delegacija Zveze koroških partizanov z avstrijske Koroške in veterani vojne za Slovenijo.

Bo tudi nas opazoval Veliki brat?

02. 07. 2001 00.00

Svet Evropske unije je sprejel predlog, da posameznim državam omogoči oblikovanje zakona, po katerem bi ponudniki telekomunikacijskih in komunikacijskih storitev bili dolžni za več let ohraniti posnetke vseh glasovnih in podatkovnih sporočil njihovih državljanov. Če bo sprejet, bo policija dobila dostop do zapisov vseh telefonskih pogovorov ter e-pošte in ostalih internetnih komunikacij v obdobju največ zadnjih sedmih letih. Kritiki, borci za svobodo govora in zasebnost posameznika ter veliko število evropskih politikov upajo, da bo Evropski parlament predlog blokiral, saj je v nasprotju s temeljnimi konvencijami o človekovih pravicah in svoboščinah.

Drama talcev se nadaljuje

05. 06. 2001 00.00

V današnjih bojih spopadih med filipinskimi muslimanskimi uporniki in vladnimi enotami, ki jih vztrajno zasledujejo, sta bila ubita dva vladna vojaka. Uporniki imajo v rokah še okoli dvajset talcev, ki naj bi jih uporabili za žive ščite, vendar so po besedah vladnih predstavnikov še živi. Do spopada je prišlo kmalu po tem, ko so s pripadniki ekstremistične skupine Abu Sajaf navezali stike, ki naj bi vodili k pogajanjem za izpustitev talcev. Uporniki sicer komunicirajo s pomočjo satelitskih telefonov in walkie-talkiejev. Vladni predstavniki so že na začetku izključili možnosti za odkupnino v zameno za talce ali za večje politične koncesije, kot na primer neodvisna muslimanska država na južnofilipinskem otoku Basilan, za katero naj bi se borili borci Abu Sajafa. Po vojaških virih naj bi se pripadniki Abu Sajaf, ki jih je okoli sto, skušali združiti z gverilci islamske osvobodilne fronte Moro (MILF), ki je precej večja separatistična skupina. Skrajneži imajo veliko podporo pri lokalnem vaškem muslimanskem prebivalstvu, ki naseljujejo južni del otoka. Na&nbsp

Odprti tajni dosjeji

26. 05. 2001 00.00

Srbski državljani, ki so bili na seznamu državne varnostne službe nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića označeni kot politični nasprotniki režima, bodo v prihodnje imeli prost dostop do svojih dosjejev. Srbska vlada pod vodstvom Zorana 195144inđića je namreč srbskemu notranjemu ministrstvu izdala ukaz, da omogoči dostop do dosjejev vsem državljanom, katere je državna varnostna služba nadzorovala zaradi domnevnih prevratniških aktivnosti. Ekstremizma in terorizma so bili v času Miloševićeve vladavine obtoženi predvsem predstavniki opozicije, borci za človekove pravice, novinarji neodvisnih medijev in več tisoč kosovskih Albancev.

Dan upora proti okupatorju

27. 04. 2001 00.00

Slovenija danes praznuje Dan upora proti okupatorju, ki ga letos zaznamuje tudi 60-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Dopoldne sta se pričeli osrednji slovesnosti v Novi Gorici in Jelenovem žlebu, kjer so obeležili tudi 58-letnico zmage Cankarjeve in Gubčeve brigade nad italijanskim bataljonom Macerata.

Dan upora proti okupatorju

27. 04. 2001 00.00

Slovenija praznuje dan upora proti okupatorju. Predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Ivan Dolničar je ob prazniku, ki obeležuje 60 let ustanovitve osvobodilne fronte in 10-letnico slovenske državnosti, za 24 ur povedal: "Presoja pomena teh dveh dogodkov s primerne časovne oddaljenosti samo potrjujeta njuno skupno sporočilnost, ki vsebuje tako program osvobodilne fronte, sprejet v surovem času tuje okupacije, kot program naše državne osamosvojitve, ki je sledila očitni nemoči nekdanje skupne države, da bi uspešno reševala odnose med njenimi konstitutivnimi deli na demokratičnih in enakopravnih temeljih."

ZZB NOB podelila priznanje Kučanu

26. 04. 2001 00.00

Skupščina Zveze združenja borcev narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) je na slavnostni seji ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) in začetku organiziranega upora proti okupatorjem podelila priznanja združenja in sprejela spomenico seje. V njej so med drugim zapisali, da se je državni praznik dan upora proti okupatorju uveljavil kot oblika kolektivnega spomina na prizadevanja in dejanja, ki jih je slovenski narod imel in izvedel v okviru programa OF. Najvišje priznanje, listino ZZB NOB je prejel predsednik republike Milan Kučan, ki se je za priznanje zahvalil in ob tem povedal, da ga sprejema s spominom na vse tiste, ki so skozi zgodovino ohranjali dostojanstvo slovenskega naroda.

Protesti v Zvorniku

20. 04. 2001 00.00

V Zvorniku se je zbralo približno 10 tisoč ljudi, ki so protestirali proti aretaciji bosanskega Srba Dragana Obrenovića, ki ga je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo, da je med vojno v BiH zagrešil vojne zločine. Proteste, ki so potekali mirno, so spremljali pripadniki mirovnih sil Sfor. Predstavnik lokalnega združenja vojnih veteranov Aleksandar Despotović je zagotovil, da so nekdanji borci pripravljeni pričati pred haaškim sodiščem, pod pogojem da se seznam imen obtožencev objavi. V nasprotnem primeru je napovedal nove proteste po vsej Republiki srbski.

Izraelci odpravili zaporo Ramale

13. 03. 2001 00.00

Izraelska vojska je zjutraj začela umikati zaporo Ramale, mesta s palestinsko samoupravo na Zahodnem bregu. Pod strogim nadzorom izraelskih vojakov je tako vnovič stekel cestni promet z mestom. Izraelska vojska je sporočila, da bodo temeljito pregledovanje vozil izvajali, dokler bodo iz Ramale dobivali grožnje palestinskih skrajnežev s terorističnimi napadi.

Amnesty International ob obisku Seleznjova

30. 01. 2001 00.00

Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.

V spomin borcem 1. pohorskega bataljona

08. 01. 2001 00.00

Ob spomeniku pri Treh žebljih na Osankarici je bila danes komemoracija v spomin na 8. januar 1943, ko so močne vojaške, policijske in vermanske okupatorske enote obkolile in pobile borce 1. pohorskega bataljona.

Izrael vložil protest proti Libanonu

27. 11. 2000 00.00

Včeraj so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince, ko so vrnili ogenj. Štirje Palestinci naj bi bili po besedah izraelskega vojaškega predstavnika, oboroženi teroristi, člani Arafatovega Fataha. V drugem nedeljskem napadu so borci Hezbolaha sprožili cestno mino, ki je ubila enega, ranila pa dva izraelska vojaka. Voditelje Hezbolaha šejk Hassan Nasrallah je izjavil, da je boj edini način, da se osvoji okupirana ozemlja. Izraelsko vojsko so napadli tudi na meji z Libanonom, na kar so Izraelci odgovorili z zračnim napadom. Libanonska vlada je odgovorila, da se bo zaradi zračnega napada, v katerem je bila ranjena ena oseba, pritožila pri Združenih narodih. Izrael je danes v Varnostnem svetu ZN vložil protest proti libanonski vladi zaradi napadov Hezbolaha, je izjavil izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami. Ob tem je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost podprla Izrael pri obsodbi libanonske vlade.

Poskus državnega udara v Kambodži

24. 11. 2000 00.00

V napadu na vladno palačo, obrambno ministrstvo in enega od sedežev kamboške vojske v prestolnici Phnom Penh so najmanj štiri osebe izgubile življenje, osem pa jih je bilo ranjenih. Kamboški obrambni minister Tea Banh je sporočil, da so med mrtvimi pripadniki ilegalnih organizacij, ki so davi (po krajevnem času) napadli vladno palačo, obrambno ministrstvo in enega od sedežev kamboške vojske. Med obrambo poslopij je bilo ranjenih osem vojakov.

Spomin na generala Maistra

23. 11. 2000 00.00

Pred 82-imi leti, 23. novembra 1918, je general Rudolf Maister Vojanov z odredbo razorožil t. i. Zeleno gardo. Omenjene obletnice so se s položitvijo vencev ob spomenikoma Maistru pred stavbo obrambnega ministrstva in železniško postajo v Ljubljani spomnili tudi v ljubljanskem društvo, poimenovanem po slovenskem vojaškem poveljniku, ki je skupaj s svojimi borci s premišljenim delovanjem v prelomnih letih 1918 in 1919 obranil Maribor in severno slovensko mejo ter odločilno prispeval, da se je narodnostna meja na Štajerskem v glavnem vzpostavila po narodnostnem principu.

"Morilska kraljica" Elizabeta II.

20. 11. 2000 00.00

Britanski tabloid Sunday Mirror je v nedeljski izdaji objavil več fotografij, ki kažejo, kako je britanska kraljica zavila vrat ustreljenemu fazanu. Po poročanju tabloida se je drama odvijala na kraljevem posestvu Sandringham. Kraljica je obstreljeno ptico vzela iz gobca svojega lovskega labradorca in jo s "strokovnim prijemom" rešila muk. Očitno je to kraljica že počela, so ugotovili v Sunday Mirrorju. Na Sandrighamu v sezoni lova ubijejo približno 200 fazanov na dan. Borci za pravice živali so ogorčeni. Združenje proti okrutnim športom je njenemu visočanstvu očitalo okrutnost, hkrati pa so podvomili o "moralni razsodnosti kraljice, ki se zabava tako, da nedolžnim bitjecem jemlje življenje."