bosni
Eksploziji v BiH
16. 05. 2001 00.00
V Bosni in Hercegovini sta pred sedežema dveh bosansko-hercegovskih strank v Vitezu in Novem Travniku odjeknili eksploziji, ki pa nista zahtevali žrtev. Tiskovni predstavnik Združenih narodov Douglas Coffman ni izključil možnosti, da so za napad odgovorni nasprotniki zakonitih oblasti v državi. To je bil že drugi napad, usmerjen proti SDP, v Vitezu. Obe stranki sta članici zmerne koalicije, ki je na oblasti v državi.
Slovenska vojska praznuje
15. 05. 2001 00.00
Nastanek sodobne slovenske vojske povezujemo s preoblikovanjem Teritorialne obrambe (TO) in oblikovanjem Manevrske strukture narodne zaščite leta 1990 ter nastankom prvih učnih centrov na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Uradni začetek delovanja obeh učnih centrov je 15. maj 1991, ko se je začelo usposabljanje skupaj 300 vojaških obveznikov. V spomin na začetek usposabljanja prvih slovenskih nabornikov v enotah TO je bil 15. maj izbran za dan Slovenske vojske (SV), ki tako letos praznuje svojo desetletnico. Osrednja državna slovesnost ob dnevu SV je bila sicer v petek, 11. maja, v ljubljanskem Cankarjevem domu, na njej pa je govoril minister za obrambo Anton Grizold.
Hrvaška o nasledstvu
12. 05. 2001 00.00
Pred ponedeljkovim začetkom novega kroga pogajanj med petimi naslednicami SFRJ o razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja, je vodja hrvaške delegacije in predstavnik hrvaškega vladnega urada za nasledstvo Božo Marendić izrazil upanje, da se bodo strani čimprej uskladile glede sporazuma in pojasnil, da je za hrvaško stran predlog sporazuma povsem sprejemljiv. Na 11-dnevnih pogajanjih bodo pogajalci skušali doseči soglasje in sprejeti besedilo okvirnega sporazuma o sukcesiji, ki bi predstavljal tudi politično-pravni okvir za doseganje rešitve na posameznih področjih delitve premoženja.
Mitterand o neodzivih na vojno v BiH
11. 05. 2001 00.00
Na francoski televiziji so v četrtek posthumno objavili še nepredvajan pogovor z nekdanjim francoskim predsednikom Francoisom Mitterandom, kjer je med drugim pojasnil svoje nestrinjanje z bolj odločno mednarodno intervencijo med vojno v Bosni in Hercegovini. Po njegovem mnenju bi morala Francija najprej poskrbeti za svojo obrambo, šele potem tudi za druge. "Ne bom pošiljal sto tisoč francoskih vojakov v vojno, za katero sicer menim, da je skrajno nepravična in okrutna, a ni francoska. Francija mora naprej poskrbeti za lastno obrambo," je pojasnil Mitterand. Omenjen pogovor sodi v peturno serijo "neformalnih pogovorov" z Mitterandom, ki so jih posneli sicer že leta 1994, prvič pa so jih začeli predvajati včeraj ob dvajseti obletnici izvolitve preminulega nekdanjega francoskega predsednika.
Gröndahlova s člani odbora DZ
10. 05. 2001 00.00
Predsednica norveškega parlamenta Kirsti Kolle Gröndahl, ki končuje večdnevni uradni obisk Sloveniji, se je sešla s člani odbora DZ za zunanjo politiko na čelu s predsednikom Jelkom Kacinom. Govorili so o sodelovanju med obema parlamentoma, širitvi Evropske unije in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi Nato. Gröndahlova je poudarila pomen dobrih odnosov med parlamentoma, posebej pa se je zanimala za razvoj dogodkov na Balkanu, še zlasti v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Črni gori, pri čemer je izpostavila vlogo mednarodne skupnosti pri urejanju tamkajšnjih napetosti.
Eksplozija v Sanskem Mostu
08. 05. 2001 00.00
Sinoči je v Sanskem Mostu v Federaciji BiH odjeknila eksplozija, ki je poškodovala pravoslavno cerkev v mestu z večinskim muslimanskim prebivalstvom. Za eksplozijo, v kateri ni bil nihče ranjen, sta najverjetneje odgovorna dva Muslimana, ki so ju že zaslišali. Predstavnik mednarodne policije Združenih narodov Douglas Coffman Coffman je zaradi incidenta izrazil obžalovanje. Po njegovih besedah predstavlja eksplozija neodgovoren odziv na včerajšnje incidente v Banjaluki in sobotni incident v Trebinju, kjer so izbruhnili izgredi Srbov zaradi začetka obnove mošej v obeh mestih.
V izgredih ranjenih 70 oseb
08. 05. 2001 00.00
V hudih izgredih, ki so izbruhnili zaradi napovedane slovesnosti ob začetku gradnje med vojno povsem porušene glavne banjaluške mošeje Ferhadije, je več tisoč Srbov zažgalo avtobuse, v katerih so se v mesto pripeljali muslimanski izgnanci, da bi se udeležili slovesnosti. Kordon policistov Republike srbske je razjarjene Srbe nekaj časa še uspel zadržati. Vzklikali so protimuslimanska gesla in prepevali nacionalističnih pesmi ter z jajci in kamni obmetavali obiskovalce napovedane slovesnosti. V izgredih je bilo ranjenih 70 oseb.
Obisk ministra Rupla na Islandiji
03. 05. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je na delovnem obisku na Islandiji sestal z gostiteljem, islandskim zunanjim ministrom Halldorjem Asgrimssonom, srečal pa se je tudi s predsednikom vlade Davidom Oddssonom, podpredsednikom parlamenta Magnusom Stefanssonom ter predsednikom parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Tomasom Ingijem Olrichom. Zunanja ministra sta odnose med državama ocenila kot tradicionalno zelo dobre in brez odprtih vprašanj ter s številnimi možnostmi za razvoj in poglobitev sodelovanja, predvsem na področju turizma. Minister Rupel je z islandskimi sogovorniki govoril predvsem o vključevanju Slovenije v zvezo Nato. Ob tem so islandski sogovorniki zatrdili, da je Islandija Slovenijo podpirala že v prvem krogu širitve zavezništva in da se bo podpora nadaljevala tudi v prihodnje.
Nikogaršnja zemlja v Cannesu
20. 04. 2001 00.00
Celovečerni film Nikogaršnja zemlja režiserja in scenarista Danisa Tanovića, ki so ga prejšnje poletje snemali na slovenskih tleh, je sprejet v uradni tekmovalni del mednarodnega filmskega festivala v Cannesu. Festival bo potekal med 9. in 20. majem, film pa bo predvajan v konkurenci skupaj z ostalimi enaindvajsetimi izbranimi filmi iz enajstih držav. Med filme, ki bodo predvajani v rednem programu največjega filmskega festivala, so uvrščeni tudi filmi režiserjev, kot so Jean Luc Godard, David Lynch, Joel Coen, Sean Penn in drugi. Uvrstitev mednarodne koprodukcije petih evropskih držav - Francije, Belgije, Italije, Velike Britanije in Slovenije - predstavlja za slovensko filmsko produkcijo velik uspeh in še en dokaz, da znajo tudi Slovenci delati dobre filme svetovnega ranga.
Obrenović zanika krivdo
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga Sforjeve enote aretirale v nedeljo, je že stopil pred haaško sodišče. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih zagrešil v Srebrenici leta 1995. 38-letni Obrenović za vsako od petih točk obtožnice izjavil, da je nedolžen.
Istrabenz prodal delež
10. 04. 2001 00.00
V letu 2001 lahko utemeljeno pričakujemo normalizacijo razmer v naftni dejavnosti, nadaljevanje uspešnega poslovanja v plinski dejavnosti in že dosežene in zagotovljene prihodke iz finančnih naložb holdinške družbe, h katerim sodijo kapitalski dobički in pričakovane dividende, so med načrti zapisali v koprski družbi Istrabenz ob današnji objavi revidiranih računovodskih izkazov matične delniške družbe Istrabenz in revidiranih konsolidiranih izkazov Skupine Istrabenz za leto 2000. Tudi trženje storitev s področja informatike po njihovih pričakovanjih odpira nove poslovne in razvojne možnosti ter ustrezen donos na vložena sredstva. Kot so dodali, z izkupičkom od prodaje deleža v Simobilu imajo delničarji družbe Istrabenz zagotovljen ustrezen donos na kapital v letu 2001 in 2002.
Preiskava o poslovanju Hercegovske banke
09. 04. 2001 00.00
Uslužbenci Hercegovske banke so se danes zbrali pred prostori banke v Mostarju, kjer je v petek visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH ob podpori mednarodnih sil SFOR uvedel prisilno upravo, ker naj bi banka finančno podpirala nacionalistično gibanje Hrvatov v BiH. Ob tem so suspendirali uslužbence banke, delničarje in upravo ter blokirali delo banke.
Klein obsodil nasilje v BiH
07. 04. 2001 00.00
Posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN v Bosni in Hercegovini Jacques Klein je obsodil nasilje v Bosni in Hercegovini, ki je sledilo poskusu odpravljanja korupcije v banki bosanskih Hrvatov "Hercegovačka". Klein je dejal, da je bilo nasilje načrtovano, da bi preprečili posredovanje mednarodne skupnosti v banki in njenih podružnicah. Pri tem je pozval lokalne oblasti, naj obnovijo red in mir ter poskrbijo za kaznovanje odgovornih za nasilje.
SFOR zavzel Hercegovačko banko
06. 04. 2001 00.00
Mednarodne mirovne enote v Bosni in Hercegovini so davi prevzele nadzor nad mostarsko banko Hercegovačka, ki naj bi bila banka hrvaških nacionalistov v BiH. Več deset vojakov SFOR naj bi vkorakalo v poslopje sedeža banke in v druge podružnice banke v Mostarju. SFOR je po poročanju radia bosanskih Hrvatov med drugim vkorakal v podružnice Hercegovačke v krajih Grude, Medugorge, Vitez, Tomislavgrad, Široki Brijeg, Posušje, Ljubuski in Orašje oziroma v mestih, ki so pod nadzorom hrvaških nacionalistov.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Bohinc na obisku v BiH
30. 03. 2001 00.00
Notranji minister Rado Bohinc se je v okviru enodnevnega obiska v Bosni in Hercegovini z ministrom za človekove pravice in begunce BiH Krešimirjem Zubakom in namestnikom ministra za civilne zadeve in komunikacije BiH Jusufom Halilagićem pogovarjal o ilegalnih migracijah in podpisu sporazuma o ponovnem sprejemu oseb med Slovenijo in BiH. Poleg tega se je delegacija MNZ s predstavniki Državne mejne službe BiH dogovorila, da bosta Slovenija in BiH že maja podpisali sporazum o vračanju oseb, slovenska delegacija pa je bosanskim kolegom predložila tudi osnutek sporazuma o policijskem sodelovanju.
Carla Del Ponte v Prištini
29. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je po obisku v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji odpotovala še na Kosovo. Po prihodu v Prištino se je sestala z vodjo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Hansom Haekkerupom, ki jo je seznanil z najnovejšimi dogodki. Del Pontejeva naj bi se s Haekkerupom dogovarjala tudi o sodelovanju med UNMIK in haaškim sodiščem ter o preiskavah vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni med vojno na Kosovu.
Del Pontejeva z novimi obtožnicami
26. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, je danes v Sarajevu napovedala izročitev novih obtožnic za vojne zločine proti Srbom, pa tudi Muslimanom in drugim domnevnim zločincem. Del Pontejeva je po srečanju s predsednikom Federacije BiH Karlom Filipovićem dejala, da je prvič doživela tako odprto podporo haaškemu sodišču. "Zdaj čakam na konkretne rezultate in prepričana sem, da bodo prišli," je dejala.
Kmečka družba kupuje v Republiki srbski
26. 03. 2001 00.00
Skupina Kmečka družba, ki je s 49-odstotnim lastniškim deležem skupaj z Udruženjem izbjeglica iz Republike srbske ustanovila VIB privatizacijski fond v Republiki srbski, je prejšnji teden v Banja Luki z zbranimi certifikati uspešno sodelovala pri nakupu deležev v 136 podjetjih, v katere je sklad VIB nominalno vložil 77,5 milijona nemških mark. V 24 podjetjih je VIB sodeloval z zneski v višini nad enim milijonom mark, v 31 podjetjih pa dodatno z zneski nad pol milijona mark. Gledano v relativnih zneskih je VIB v 28 podjetjih prisoten z več kot 10 odstotki kapitala, v 43 podjetjih pa z deleži višjimi od pet odstotkov. Med zanimivejšimi naložbami je tudi Telekom Republike srbske, v katerega je VIB vložil največji zakonsko dovoljeni delež, to je pet odstotkov vseh zbranih certifikatov, kar predstavlja odstotek lastništva Telekoma.
V Beogradu prijeli Dimitrija Stakića
23. 03. 2001 00.00
V Beogradu naj bi danes prijeli bosanskega Srba Dimitrija Stakića, ki ga je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, je poročal beograjski radio B-92. Stakić je bil med vojno v Bosni in Hercegovini župan Prijedorja, bil pa naj bi tudi eden od voditeljev zloglasnih taborišč v Karatermu in Omarski, ki so jih žrtve in očividci primerjali s koncentracijskimi taborišči. Po poročanju radia naj bi Stakića aretirali že dopoldne, ko je v šolo pospremil svojega sina.
Začetek sojenja v Haagu
19. 03. 2001 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je začelo sojenje trem bosanskim Srbom. Duško Sikirica, Damir Dosen in Dragan Kolundžija so obtoženi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992 v koncentracijskem taborišču pri Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Hrvati zapustili položaje v vojski BiH
17. 03. 2001 00.00
Osem bosanskih Hrvatov, visokih predstavnikov obrambnega ministrstva Federacije BiH, je v podporo hrvaški samoupravi v BiH odstopilo. Tiskovni predstavnik ministrstva Pavo Dragun, ki je to sporočil, je prav tako odstopil. Hrvaške nacionalistične stranke v BiH pod vodstvom Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) so 3. marca ustanovile začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom. Včeraj je zaradi podobnih razlogov odstopil tudi pomočnik poveljnika vojske hrvaško-muslimanske federacije general Dragan Čurči, ki želi ostati lojalen skupnosti bosanskih Hrvatov, kot je dejal.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
ReAffiliations v Slovenj Gradcu
16. 03. 2001 00.00
V Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec so odprli potujočo razstavo trinajstih likovnih umetnic. ReAffiliations je naslov potujoče razstave sedmih avstralskih umetnic, ki so se jim pridružile še štiri iz Avstrije in dve iz Slovenije. Razstava povezuje dve pomembni temi človeške in/ali ženske/kulturne identitete: mater in preseljevanje.
Umik Američanov iz BiH ni presenečenje
16. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je že včeraj poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Umik enot ZDA iz Bosne in Hercegovine
15. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. V skladu s tem načrtom bodo ameriške enote opustile vsakodnevno patruljiranje, kar bo prevzela civilna policija, vojska pa naj bi posredovala le v primeru izbruha spopadov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Obtožnica proti šestim bosanskim Hrvatom
09. 03. 2001 00.00
Državno tožilstvo v Sarajevu je danes vložilo obtožnico proti šestim bosanskim Hrvatom zaradi vpletenosti v atentat, v katerem je marca 1999 izgubil življenje namestnik notranjega ministra Federacije BiH Jozo Leutar. Obtoženi Ivan Andabak, Dominik Ilijašević, Zoran Bašić, Željko Čosić, Jadranko Bajkuša in Mario Miličević naj bi sodelovali pri umoru Leutarja, kateremu naj bi v avto podtaknili bombo.
Razvojni načrti Term Čatež
05. 03. 2001 00.00
Terme Čatež bodo čez deset let že zabeležile toliko prenočitev, kakor so jih lani imeli vsi slovenski turistično-gostinski objekti, je na začetku popoldanske seje občinskega sveta Brežice, ki jo je župan Vladislav Deržič ob ustanovitvi Lokalne turistične organizacije Brežice sklical v Mokricah, povedal generalni direktor znanega slovenskega naravnega zdravilišča Borut Mokrovič. Ob tem je spregovoril tudi o bližnjih in dolgoročnih razvojnih načrtih. Kot je poudaril, želi že pred desetimi leti ustanovljena delniška družba dodobra izkoristiti znanje svojih ljudi in izkušnje, pridobljene pri gradnji termalnih rivier in vodnih kompleksov. Zato bodo gradili štiri takšne komplekse na Hrvaškem in dva v Bosni in Hercegovini, v Sloveniji pa se bodo kmalu odločili za nakup enega od pomembnih hotelov. Proučujejo tudi priložnosti za prodor na tuje trge.
Uspešno poslovanje Fructala
01. 03. 2001 00.00
Ajdovski Fructal je lansko leto po nerevidiranih in nekonsolidiranih računovodskih izkazih zaključil s 13,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 25 odstotkov več kot leto prej. Od tega je Fructal lani za 7 milijard tolarjev izdelkov prodal na slovenskem trgu in za 6,3 milijarde tolarjev na tujih trgih. Izvoz tako predstavlja nekaj manj kot 48 odstotkov celotne prodaje. Celotni dobiček Fructala je lani znašal 557 milijonov tolarjev in je za 57 odstotkov večji od tistega leta 1999, čisti dobiček v višini 476 milijonov tolarjev pa je za 34 odstotkov višji kot leto prej.
Hrvaška ni poslala vojske v BiH
27. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na redni novinarski konferenci zatrdil, da Hrvaška v BiH ni nikoli uradno poslala svoje vojske in da niti predsednik države niti sabor o tem nista nikoli sprejela odločitve. "Lahko govorimo samo o tem, ali so deli vojske prečkali mejo, in lahko izvedemo individualno preiskavo o tem," je dejal Mesić. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je v včeraj izrečeni sodbi za bosanska Hrvata Daria Kordića in Maria Čerkeza zapisalo, da je bila dokazana vpletenost Hrvaške v vojno v BiH (1992-95).