britanska ladja
12 žrtev ob ogledu nove ladje
15. 11. 2003 00.00
V nesreči ob ogledu nove luksuzne ladje Queen Mary II v francoskem pristanišču Saint Nazaire je umrlo najmanj 12 ljudi, med njimi večina otrok.
Španija zaprla mejo z Gibraltarjem
03. 11. 2003 00.00
Španija je zaprla mejo z Gibraltarjem, ker so tamkajšnje oblasti potniški ladji Aurora z bolnimi potniki dovolile, da se zasidra.
Na ladji 430 okuženih potnikov
31. 10. 2003 00.00
Britanska ladja Aurora, na kateri se je 430 potnikov okužilo s trebušno bakterijo, je zapustila grško pristanišče Pireji. Potnikom med deset dnevnim križarjenjem po Sredozemlju niso dovolili izkrcanja v Benetkah, Dubrovniku in Pirejih. Grški zdravniki so po pregledu potnikov na ladjo prinesli tudi potrebna zdravila in dejali, da razmere niso zaskrbljujoče.
Queen Mary 2 na prvi testni vožnji
25. 09. 2003 00.00
S francoske obale je na prvo testno vožnjo po Atlantskem oceanu zaplula največja in najdražja potniška ladja na svetu. Ob tej priložnosti se je v pristanišču Saint-Nazaire na zahodu Francije zbralo več tisoč ljudi.
Islandija obnovila lov na kite
17. 08. 2003 00.00
Islandija je po 14-letnem moratoriju obnovila lov na kite. Islandsko odločitev so ostro obsodile ZDA in Velika Britanija ter številne organizacije, med drugim Greenpeace, mednarodna komisija za lov na kite in britanska družba za zaščito živali.
Evropski tisk o poljskem referendumu
09. 06. 2003 00.00
Britanski časnik The Times piše, da je Poljska država, ki jo EU potrebuje in jo zato niti Bruselj niti Pariz ne bosta smela ignorirati, italijanski Corriera della Sera pa ugotavlja, da poljski referendum ni bil le nacionalni dogodek. Da je Poljska na pot v Evropo prišla predvsem s pomočjo papeža, ugotavlja češka Mlada Fronta Dnes, poljski časnik Rzeczpospolita pa meni, da je referendumski 'da' krona poljskih prizadevanj za vrnitev v Evropo.
Našli ladjo z zakladom
25. 02. 2002 00.00
V Sredozemskem morju so našli pred tristo leti potopljeno ladjo, ki bi lahko bila britanska bojna ladja HMS Sussex, ki je prevažala tovor zlata, danes vrednega milijarde angleških funtov.
Sedem mornarjev pogrešanih
06. 03. 2001 00.00
Pozno sinoči je v bližini škotskega otočja Hebridi potonila nemška ribiška ladja Hansa. Devet članov posadke je kmalu po nesreči s helikopterji rešila britanska obalna straža, ki je prejela klic na pomoč.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Kopičenje bojne opreme v Sredozemlju za morebitno posredovanje na Kosovu
16. 02. 1999 09.59
Britanska vojska, nameščena v Nemčiji, je začela z odpošiljanjem bojne opreme za kopenske sile v Sredozemlju, ki naj bi bile pripravljene za morebitno posredovanje sil zveze NATO na Kosovu.