budimpešta

Prosta trgovina med Madžarsko in Hrvaško

13. 01. 2001 00.00

Madžarska in Hrvaška sta po treh letih pogajanj sklenili sporazum o prosti trgovini, so danes sporočili z madžarskega zunanjega ministrstva. Besedilo sporazuma sta vodji obeh pogajalskih skupin parafirala danes, državi naj bi ga podpisali v "bližnji prihodnosti", po pričakovanjih pa naj bi začel veljati v začetku drugega četrtletja letos. Sporazum naj bi sprostil uvoz, povečala pa naj bi se tudi menjava industrijskih in kmetijskih izdelkov med državama.

Na Madžarskem višja brezposelnost

13. 01. 2001 00.00

Število brezposelnih na Madžarskem se je konec lanskega decembra v primerjavi z novembrom povzpelo za 11.000 na 372.409. Po podatkih ministrstva za ekonomske zadeve se je število iskalcev zaposlitve v letni primerjavi povečalo za dobrih 32.000.

Madžarski prihodki rastejo

13. 01. 2001 00.00

Madžarska je v enajstih mesecih leta 2000 po podatkih osrednjega statističnega urada ustvarila za 78 milijard forintov prihodkov od turizma, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Bodo Miloševiča ulovili s Kobilico ali s Kobro?

12. 01. 2001 00.00

Najvplivnejši madžarski časnik Nepszabadsag, ki se sklicuje na vire v Beogradu, predstavlja dva scenarija aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. En načrt se imenuje "Kobilica", drugi pa "Kobra". Izbira operacije naj bi bila odvisna od okoliščin v danem trenutku. Časnik še piše, da se zakonski par Miloševć trenutno zadržuje v vili na Dedinju, varovala pa naj bi ju specialna enota policije. Kot predvideva Kobilica, naj bi Mloševića prijeli med enim izmed njegovih javnih nastopov v prihodnjih treh mesecih, načrt Kobra pa predvideva napad na Beli dvor. Medtem so tudi propadli poskusi, da bi Milošević dobil politični azil v tujini, med drugim v Libiji, Iraku, na Kubi, saj si ga tamkajšnji voditelji ne želijo za gosta. Milošević bi lahko emigriral v Severno Korejo, vendar pa tega ni želela njgova soproga Mirjana, še piše Nepszabadsag.

Izginili zvezdnikovi lasje

09. 01. 2001 00.00

Iz bolnišnice v madžarski prestolnici so izginili lasje enega najbolj znanih madžarskih pop pevcev, ki je prejšnji teden tragično umrl. 42-letni Jimmy Zambo, ki so ga oboževalci klicali Kralj, je umrl, ko se je doma med čiščenjem pištole nenamerno ustrelili v glavo. Zdravniki, ki so mu poskušali rešiti življenje, so ga pred operacijo postrigli. Prelepi dolgi lasje so izginili, Kraljevi oboževalci pa pravijo, da bi "mastno" plačali, da bi se dokopali do kakšnega pramena njegovih las.

Privatizacija splavala po vodi

09. 01. 2001 00.00

Privatizacija madžarske letalske družbe Malev Hungarian Airlines, v kateri so strateškim vlagateljem ponudili največ 46,8-odstotni delež, je spodletela, je poročal madžarski poslovni časnik Napi Gazdasag.

Madžarska bo tožila krivce za izliv cianida v Tiso

04. 01. 2001 00.00

Madžarska bo tožila romunsko-avstralsko rudarsko družbo Aurul, ki je odgovorna za lanski izliv cianida v reko Tiso in Szamos. Izliv strupene snovi naj bi povzročil za najmanj 30 milijard forintov (220 milijonov mark) škode, predvsem v vzhodni Madžarski, je v četrtkovi izdajii zapisal madžarski časnik Magyar Hirlap.

Vsak četrti Madžar ima mobilni telefon

27. 12. 2000 00.00

Vsak četrti Madžar uporablja mobilni telefon, telekomunikacijske družbe pa napovedujejo, da bo čez tri leta z mobilniki opremljenih že 65 odstotkov Madžarov.

Silvestrovanje - priložnost za potovanje

24. 12. 2000 00.00

Silvestrovanje je posebna priložnost tudi za organizatorje potovanj, ki pa letos v primerjavi z lanskim letom beležijo tudi upad povpraševanja. Večje turistične agencije so za letošnje silvestrovanje ponujale tudi dražja potovanja v bolj oddaljene kraje, manjše pa večinoma organizirajo potovanja v evropske prestolnice, na hrvaško obalo ter tudi po Sloveniji. Amsterdam je bila lani najbolj zaželena destinacija za silvestrovanje mladih, letos pa ga je zamenjala Budimpešta, ki za malo denarja ponuja razmeroma pestro silvestrovanje.

Spodbuda za razvoj elektronskega poslovanja

18. 12. 2000 00.00

Države kandidatke za vstop v EU bi morale spodbujati elektronsko poslovanje, saj to lahko izboljša storilnost in pospeši trgovino v državah v razvoju. Država, ki se ne more učinkovito vključiti v tovrstno trgovanje, lahko ostane na obrobju, so opozorili predstavniki Svetovne banke.

Ponudba za nakup makedonskega Telekoma

17. 12. 2000 00.00

Madžarska telekomunikacijska družba Matav je objavila ponudbo za nakup večinskega, 51-odstotnega deleža makedonske telekomunikacijske družbe Telekom. Direktor podjetja Elek Straub je dejal, da je Matav z ameriškim investicijskim skladom Soroš in skupino, ki jo sestavljata grška investicijska družba in ameriška zavarovalnica Interamerican Holding, oblikoval konzorcij in dal ponudbo za nakup večinskega deleža Telekoma. Družba Matav, ki jo nadzoruje ameriško-nemški konzorcij, bo do konca leta 2001 monopolist na področju fiksne telefonije na Madžarskem.

Desnosredinske stranke za sodelovanje

16. 12. 2000 00.00

Vodilni predstavniki štirinajstih konservativnih in desnosredinskih strank iz enajstih držav Srednje in Vzhodne Evrope so se ob koncu dvodnevne konference v Budimpešti zavzeli za poglobitev sodelovanja. V skupni deklaraciji so voditelji strank zapisali, da je ponovna združitev Evrope njihov najpomembnejši cilj. Konference sta se iz Slovenije udeležila predsednika strank Koalicije Slovenija Andrej Bajuk in Janez Janša. Madžarski premier Viktor Orban je na novinarski konferenci ob koncu srečanja dejal, da si desnosredinske stranke želijo, da bo prihodnja Evropa osnovana na delu, družini in narodu.

Svetovna banka predlaga e-poslovanje

16. 12. 2000 00.00

Države kandidatke za vstop v EU bi morale spodbujati elektronsko poslovanje. Le-to namreč lahko izboljša storilnost in pospeši trgovino v državah v razvoju. Država, ki se ne more učinkovito vključiti v tovrstno trgovanje, lahko ostane na obrobju, so opozorili predstavniki Svetovne banke. Kot je znano, so najvišji državniki članic EU na vrhu v Nici minuli teden dosegli dogovor o širitvi unije večinoma z državami Vzhodne Evrope po letu 2004. Internet in elektronsko poslovanje v pridruženih državah kandidatkah je na nižji ravni kot v EU ali v ZDA, je na novinarski konferenci dejal predstavnik za srednjo Evropo v Svetovni Banki Roger Growe. Dodal je, da bi morale vlade držav Srednje Evrope več pozornosti nameniti razvoju informacijske infrastrukture in interneta.

Bajuk in Janša v Budimpešti

15. 12. 2000 00.00

V Budimpešti se je začela druga konferenca srednjeevropskih desnosredinskih strank, na kateri sodelujeta tudi predsednika strank Koalicije Slovenija, Andrej Bajuk in Janez Janša. Na srečanju bodo udeleženci razpravljali o zunanji in socialni politiki ter političnem sodelovanju desnosredinskih strank. Konferenca se bo končala jutri s sprejemom sklepne deklaracije.

Madžarska povečuje turistični prihodek

09. 12. 2000 00.00

Madžarski prihodek od turizma se je v letošnjih prvih desetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 14,6 odstotka. Po podatkih madžarske centralne banke se je turistični prihodek v desetih mesecih povzpel na 3,1 milijarde evrov.

Bajuk pozdravil sprejem ZRJ v SEP

25. 11. 2000 00.00

Slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle sta sodelovala na vrhu SEP v Bduimpešti, na katerem so kot 17. državo v članstvo sprejeli ZRJ. Bajuk je pozdravil sprejem ZRJ kot ene od naslednic nekdanje Jugoslavije v SEP. Obenem je pozdravil odločitev jugoslovanske vlade, da obnovi diplomatske stike s Slovenijo, kar bo po njegovih besedah pripomoglo k obnovi gospodarskega sodelovanja med državama.

Na Madžarskem vse več prevzemov

25. 11. 2000 00.00

Na Madžarskem so v prvih devetih mesecih letos našteli 235 prevzemov in združitev. Po podatkih finančne družbe Thompson Financial Securities Data je vrednost omenjenih prevzemov dosegla 839 milijonov dolarjev, največje prevzeme pa so, podobno kot v svetu, izpeljale velike investicijske banke.

ZRJ sprejeta v SEP

25. 11. 2000 00.00

ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.

Nadaljuje se vrh SEP

25. 11. 2000 00.00

V Budimpešti se nadaljuje vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle. Na plenarnem zasedanju bodo premieri govorili o vprašanjih, ki zadevajo SEP, med drugim o vključevanju članic organizacije v Evropsko unijo in zvezo NATO, Paktu stabilnosti za JV Evropo in krepitvi gospodarskega sodelovanja. V članstvo SEP naj bi sprejeli tudi sprejeli ZRJ. V Budimpešto sta prišla tudi črnogorski predsednik Milo Djukanović in jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović.

Nadaljuje se vrh SEP

25. 11. 2000 00.00

V Budimpešti se nadaljuje vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Andrej Bajuk.

Za podporo vstopu v EU

24. 11. 2000 00.00

V Sarvarju na Madžarskem danes poteka plenarno zasedanje predsednikov deželnih vlad članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Slovensko delegacijo vodi državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič. Predsednik italijanske dežele Veneto Giancarlo Galan, ki je danes prevzel predsedovanje skupnosti v obdobju od leta 2001 do 2002, je med prednostnimi nalogami navedel podporo vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo.

Madžarske banke povečujejo dobiček

22. 11. 2000 00.00

Madžarske banke naj bi v letošnjem letu ustvarile za 100 milijard forintov dobička, kar je za 100 odstotkov več kot lani, je povedal sekretar madžarskega bančnega združenja in dodal, da naj bi se dobiček madžarskih bank zvišal zaradi odprodaje slabih naložb in višjega povpraševanja po potrošniških kreditih.

Mažarska odpravila sankcije proti ZRJ

22. 11. 2000 00.00

Madžarska je po zgledu Evropske unije odpravila sankcije proti sosedi ZR Jugoslaviji, je danes sporočil tiskovni predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva Gabor Horvath. Ta ukrep vključuje sankcije na nove naložbe, jamstva za izvozna posojila, ki jih zagotavlja država na področju trgovine in privatizacije, ter na trgovino z dobrinami, ki jih ZRJ potrebuje pri obnovi države, je še pojasnil Horvath.

Madžarski primanjkljaj

20. 11. 2000 00.00

Madžarski primanjkljaj v tekočem računu plačilne bilance je po končnih podatkih madžarske centralne banke septembra dosegel 310 milijonov evrov, s čimer se je devetmesečni primanjkljaj države povzpel na 986 milijonov evrov.

Povečane madžarske plače

18. 11. 2000 00.00

Povprečna bruto plača madžarskega delavca se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani, nominalno zvišala za 13,1 odstotka na 83.090 forintov, povprečna neto plača pa za 11,1 odstotka, kar realno pomeni 1,4-odstotno povečanje plač.

Švedska za zgodnjo širitev EU

14. 11. 2000 00.00

Švedska zunanja ministrica Anna Lindh je na srečanju z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom v Budimpešti dejala, da je zadnje poročilo Evropske komisije o pripravljenosti kandidatk za članstvo v Evropski uniji Madžarski prisodilo dobro oceno. Po besedah ministrice ima Madžarska glede na stopnjo pripravljenosti za vstop v EU poseben položaj med kandidatkami. Izrazila je še prepričanje Švedske, da se bodo pogajanja o strukturnih reformah v EU uspešno končala še pred koncem letošnjega leta. Švedska, ki bo januarja 2001 od Francije prevzela šestmesečno predsedovanje uniji, zagovarja zgodnjo širitev EU. Po besedah madžarskega državnega sekretarja Reke Szemerkenyija Švedska v zvezi s širitvijo poudarja prožnejše obravnavanje posameznih kandidatk, je poročala madžarska tiskovna agencija MTI. Švedska zunanja ministrica je v Budimpešto prispela na povabilo madžarskega kolega Janosa Martonyija v okviru turneje pred švedskim prevzemom predsedovanja EU. Jutri bo ministrica obiskala tudi Slovenijo.

Manj brezposelnih na Madžarskem

10. 11. 2000 00.00

Število registriranih brezposelnih oseb se je oktobra na Madžarskem, v primerjavi z mesecem poprej, zmanjšalo za 5400. Oktobra je bilo v tej državi 363.200 brezposelnih, so danes v Budimpešti sporočili iz ministrstva za gospodarstvo. Sicer pa je bilo ob koncu letošnjega oktobra 26.200 manj brezposelnih kot v oktobru lani.

Robert Redford in Brad Pitt v Budimpešti

09. 11. 2000 00.00

Britanski filmski režiser Tony Scott bo prihodnji teden na Madžarskem začel s snemanjem novega filma Spy Game z Robertom Redfordom in Bradom Pittom v glavnih vlogah, so sporočili iz madžarskega filmskega sklada. Filmska zgodba je postavljena v zadnja leta hladne vojne. Ameriškega obveščevalca, ki ga igra Brad Pitt, ujamejo sovražniki, njegov nekdanji mentor in učitelj (Redford) pa ga iz štaba ameriške obveščevalne službe CIA poskuša rešiti. Priprave na snemanja potekajo že nekaj časa, stočlanska ekipa pa naj bi iz Londona prispela v nedeljo. Kdaj bosta prispela tudi Redford in Pitt ostaja zaradi varnosti pred oboževalci skrbno varovana skrivnost.

Poharjeva zmagala v Budimpešti

05. 11. 2000 00.00

Slovenka Maja Pohar je v finalu 25. mednarodnega prvenstva Madžarske v badmintonu premagala Španko Joano Martinez z 11:5 in 11:0. Ljubljančanka je tako že četrtič osvojila turnir evropske serije in zdaj vodilna v skupnem seštevku.

Peterle v Budimpešti

31. 10. 2000 00.00

Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na 46. letnem zasedanju skupščine Združenja Atlantskih svetov (ATA) danes v Budimpešti predstavil željo Slovenije po vključitvi v zvezo NATO ter vlogo Slovenije v zagotavljanju večje varnosti v regionalnem in širšem smislu, posebej na območju BiH in Kosova. Poudaril je tudi željo Slovenije po nadaljnjem sodelovanju pri oblikovanju skupne evropske varnostne in obrambne politike ter ob tem izpostavil pomen sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, katerim se je v dosedanji trilaterali nedavno pridružila še Hrvaška. Sicer je Slovenija na tokratnem srečanju izrazila tudi pripravljenost, da bi gostila prihodnje, 47. letno zasedanje skupščine omenjenega združenja.