camp
Pritožba v primeru Lockerbie
23. 01. 2002 00.00
V nizozemskem Camp Zeistu se je začela obravnava pritožbe Libijca al Megrahija, ki je bil obsojen za bombni atentat na ameriško letalo nad škotskim mestom Lockerbie. Odvetniki napovedujejo, da bodo z novimi dokazi zavrgli prvotno obsodbo.
Umrl je Cyrus Vance
13. 01. 2002 00.00
V New Yorku je v 84. letu starosti po dolgoletnem boju z Alzheimerjevo boleznijo umrl nekdanji ameriški državni sekretar in mirovni posrednik med vojno na območju nekdanje Jugoslavije Cyrus Vance.
Padec Tora Bore
16. 12. 2001 00.00
Protitalibanski borci so sporočili, da so zasedli še zadnje položaje Al Kaide v gorovju Tora Bora in da Osame bin Ladna ni več na območju. Ameriški državni sekretar Powell je za Fox news ocenil, da je Al Kaida v Afganistanu kot kaže poražena, vendar tega ni želel dokončno potrditi.
Napadi se bodo nadaljevali
07. 12. 2001 00.00
Dva meseca po začetku ameriških napadov na Afganistan so Talibani izgubili svojo zadnjo trdnjavo Kandahar. Mesto naj bi predali brez boja, njihovemu voditelju muli Omarju pa je iz mesta uspelo pobegniti. Američani so napovedali, da bodo njihova letala nadaljevala bombardiranje ciljev v Afganistanu.
29 mrtvih v treh eksplozijah
02. 12. 2001 00.00
Po nočnih samomorilskih napadih v središču Jeruzalema ter današnji eksploziji avtobusa v izraelskem pristaniškem mestu Haifa in streljanju na severu Gaze je palestinski voditelj Jaser Arafat na palestinskih avtonomnih območjih razglasil izredne razmere.
V New Yorku parada ob dnevu zahvalnosti
22. 11. 2001 00.00
V New Yorku so z veliko parado proslavili v ZDA zelo priljubljen dan zahvalnosti - Thanksgiving. Letošnja je bila posvečena žrtvam terorističnih napadov.
Bush pomilostil purana
21. 11. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je prvič, odkar je na položaju, izkoristil predsedniško pooblastilo za pomilostitev purana.
Odigrane zaostale tekme lige prvakov
11. 10. 2001 00.00
Odigrane so bile zaostale tekme 3. kroga nogometne lige prvakov v skupinah E-H, ki so odpadle zaradi terorističnih napadov v ZDA.
Napad vse bliže?
30. 09. 2001 00.00
Po pisanju londonskega Observerja naj bi bil napad ZDA na teroristične tabore Osame bin Ladna in oborožene sile talibanskega režima v Afganistanu le še vprašanje ur. Časnik dodaja, da bo napade podprla tudi Velika Britanija.
Večina Američanov podpira vojno
23. 09. 2001 00.00
Najnovejše javnomnenjske ankete so pokazale, da velika večina Američanov podpira vojno napoved. Kljub temu se je v Los Angelesu v soboto zbralo okrog 500 ljudi, ki so pozivali administracijo predsednika Busha, naj na nasilje ne odgovarja z novim nasiljem.
Priprave na povračilni napad
20. 09. 2001 00.00
ZDA se vse bolj intenzivno pripravljajo na povračilni napad na teroriste in tiste, ki jih podpirajo. 150 vojaških letal so že premestili v oporišča na območju Perzijskega zaliva.
Ashcroft za poostritev kazni
17. 09. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister Ashcroft je pozval kongres k sprejemu zakona o povišanju zaporne kazni za tiste, ki sodelujejo s teroristi ali jim nudijo zatočišče. Medtem pa reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih napada na WTC.
V Pentagonu našli črni skrinjici
15. 09. 2001 00.00
Preiskovalci so našli črni skrinjici letala, ki je med torkovim terorističnim napadom strmoglavilo na Pentagon. Kot je za 24 ur povedal predstavnik Pentagona, je FBI skrinjici že prenesel v laboratorij, kjer bodo poskusili rekonstruirati potek dogodkov.
Bin Laden glavni osumljenec
15. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je po srečanju s predstavniki Sveta za nacionalno varnost v Camp Davidu povedal, da je Bin Laden glavni osumljenec za torkove napade in da bodo krivca "našli, ga izbrskali iz luknje v kateri se skriva in mu sodili."
Bush obžaluje incidente na Okinavi
01. 07. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je na sobotnem srečanju z japonskim premierom Juničirom Koizumijem v Camp Davidu izrazil obžalovanje zaradi "incidentov", v katere so bili na japonskem otoku Okinava vpleteni ameriški vojaki. Pri tem ni omenil posilstva neke mlade ženske na tem otoku, za katerega naj bi bili odgovorni ameriški vojaki, je povedal nek visoki ameriški predstavnik, ki je želel ostati neimenovan.
Ameriško-japonsko srečanje
30. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Camp Davidu pri Washingtonu sprejel novega japonskega premiera Juničira Koizumija. Prvo srečanje obeh politikov je zasenčil nov incident na japonskem otoku Okinava, na katerem je 26.000 od 48.000 na Japonskem nameščenih ameriških vojakov. Neki ameriški narednik je namreč osumljen, da je posilil japonsko dekle. Zahteve za zmanjšanje števila ameriških vojakov na Okinavi bodo ena od194160tem japonsko-ameriškega srečanja.
Izraelski napadi se nadaljujejo
21. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je tudi danes zjutraj napadla palestinska naselja v Gazi. V napadu helikopterjev in topništva je na mesto padlo pet raket, pri čemer je ena zadela tudi poslopje varnostih služb palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Izstrelki izraelskih sil so zadeli tudi neko tovarno, deset hiš in knjižnico. Gre za prvi napad na civilne cilje od obnovitve izraelsko-palestinskih spopadov na območju pred osmimi meseci. V napadu so bile po navedbah palestinskih varnostnih služb ranjene štiri osebe. Do napadov je prišlo le nekaj ur pred obiskom visokega komisarja EU za zunanjo in varnostno politiko Solane, ki pričenja štiridnevni obisk na Bližnjem vzhodu.
Tuji časniki o novi izraelski vladi
08. 03. 2001 00.00
Italijanski dnevnik La Repubblica v današnji izdaji piše o novi izraelski vladi, in ob tem poudarja, da je Šaron lahko ponosen na sedanji rezultat, v nasprotju s tem francoski Le Figaro meni, da je Izrael pred novim valom nasilja. Podobnega mnenja je tudi avstrijski Kurier, ki napoveduje, da na Bližnjem vzhodu ne bo nobenih mirovnih pogajanj, dokler bo vlado vodil Ariel Šaron.
Kneset potrdil Šaronovo vlado
08. 03. 2001 00.00
Izraelski parlament (kneset) je z 72 glasovi za in z 21 glasovi proti podprl vlado narodne enotnosti novoizvoljenega izraelskega premiera Ariela Šarona, ki je ob zaprisegi pozval Palestince, da prenehajo z uporom in da skupaj poiščejo pot do miru. Sharon je od leta 1948, odkar se je judovska država ustanovila, postal 11 izraelski predsednik vlade.
Izredne razmere na makedonski meji
06. 03. 2001 00.00
Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Libija zavrača odgovornost za Lockerbie
01. 02. 2001 00.00
Libija je zavrnila obtožbe Washingtona in Londona o odgovornosti za atentat nad Lockerbijem. Tiskovni predstavnik libijskega zunanjega ministrstva Hasuna al-Šauš je danes v Tripoliju poudaril, da libijska država nima nikakršne odgovornosti v tej sodni zadevi. Na vprašanje o ameriški in britanski zahtevi, da mora Libija izplačati odškodnine svojcem žrtev napada, pa ni odgovoril. Dejal je le, da mora Libija prejeti odškodnino za izgube, ki jih je utrpela zaradi sankcij ZN. Tripoli se je odzval potem, ko je danes britanski zunanji minister Robin Cook potrdil, da si bosta ameriška in britanska vlada skupaj prizadevali, da bi od Libije dosegli priznanje o odgovornosti za napad in izplačilo odškodnin svojcem žrtev. Britanska vlada od Tripolija zahteva izplačilo odškodnin v višini 700 milijonov dolarjev.
Megrahi je nedolžen
01. 02. 2001 00.00
Libijski predsednik Moamer Gadafi je v Tripoliju dejal, da ima dokaze o nedolžnosti tajnega agenta Abdela Baseta Alija Al-Megrahija, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo v procesu Lockerbie. Gadafi je razsodbo, ki jo je v nizozemskem Camp Zeistu razglasilo sodišče, označil za politično.
Sodišče razsodilo v procesu Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Škotsko sodišče, ki je v nizozemskem Camp Zeistu sodilo dvema libijskima državljanoma v procesu Lockerbie, je danes enega obtoženca oprostilo, drugega pa obsodilo na dosmrtno ječo. Trije sodniki so odločitev sprejeli soglasno. Sodišče je zbralo dovolj dokazov za obsodbo Abdela Baseta Alija al-Megrahija, ki je bil tako po škotski zakonodaji avtomatično obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Al Amin Halifa Fimah pa je bil oproščen in spuščen na prostost.
Srečanje Arafata in Clintona
02. 01. 2001 00.00
Popoldne je v Washington prispel palestinski vodja Jaser Arafat, ki se bo drevi srečal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, od katerega bo zahteval dodatna pojasnila glede predloga za rešitev bližnjevzhodne krize. Clinton, ki je novoletne praznike preživel z družino v Camp Davidu, se je s helikopterjem že vrnil v Washington. Arafat ob prihodu na vojaško letališče blizu Washingtona ni dal izjave.
Arafat in Ben Ami o Clintonovem predlogu
16. 12. 2000 00.00
V središču pogovorov, ki sta jih imela v noči na petek palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami, je bil predlog ameriškega predsednika Billa Clintona, ki naj bi služil kot osnova za nova mirovna pogajanja, če ga bosta podprli obe sprti strani, je danes poročal arabski dnevnik al-Hajat.
Barak in Clinton brez dogovora
13. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je v nedeljo zvečer dve uri pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom o možnostih za mir na Bližnjem vzhodu. Barak je po pogovorih izjavil, da sta razmišljala o načinih uveljavitev sklepov, ki so jih dosegli na pogovorih minuli mesec v Sharm el-Sheikhu, vendar ni bil pesimistično razpoložen glede efektnosti tega srečanju. Barak je še dejal, da je že julija v Camp Davidu pričakoval, da bodo sprejeli dolgoročne ukrepe za dosego miru, vendar ni dobil ustreznih znakov z arabske strani. Ameriški in izraelski funkcionarji so se po pogovoru s Clintonom razdelili na manjše skupine za bolj intenzivne pogovore. Clinton je Baraku tudi povedal o vrsti pogovorov, ki jih je imel s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom v četrtek. Arafat je ponovil palestinsko zahtevo, da na palestinska področja pridejo mednarodne sile ZN, kar pa je Clinton zaradi izraelskega nasprotovanja zavrnil.
Barak ne bo pristal na uporabo veta
26. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes v Tel Avivu poudaril, da najpomembnejši opozicijski stranki Likud v načrtovani vladi narodne enotnosti ne bo odobril uporabe veta. Po Barakovih besedah se vlada narodne enotnosti ne sme oddaljiti od mirovnih sporazumov, sklenjenih v Oslu in Camp Davidu. Voditelj Likuda Ariel Šaron je kot pogoj za sodelovanje v načrtovani vladi postavil pravico do uporabe veta na vse odločitve, ki bi vplivale na mirovni proces.
Portugalci ne upajo igrati v Barceloni
26. 10. 2000 00.00
Portugalska nogometna zveza je odpovedala prijateljsko tekmo z reprezentanco Katalonijo, ki bi morala biti odigrana na stadionu Nou Camp v Barceloni konec decembra. Razlog je preprost - portugalski zvezdnik Figo, ki je pretekli konec tedna videl, kaj si Katalonci mislijo on njem po prestopu k tekmecu iz Madrida. "Žaljivke in grožnje niso letele le nanj, ampak tudi na portugalski narod," je dejal predstavnik za javnost pri portugalski zvezi Jose Carlos Freitas.
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".