canaveral
Plovilo ostaja v vesolju
02. 03. 2002 00.00
Vesoljsko plovilo Columbia bo kljub težavam s hladilnim sistemom, ki so jih odkrili malo po izstrelitvi, zaenkrat nadaljevalo svojo vesoljsko misijo.
Polet Columbie preložili
28. 02. 2002 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sinoči sporočila, da so polet raketoplana Columbia, zaradi napovedane jutranje nizke temperature na Cape Canaveralu, preložili za 24 ur.
Odštevanje za Columbio
25. 02. 2002 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16.00 po srednjeevropskem času začelo odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo 21 let starega prenovljenega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia.
Pegasus utiril HESSI
06. 02. 2002 00.00
Iz vojaškega letalskega oporišča Cape Canaveral na Floridi je sinoči poletelo letalo L-1011 "Stargazer" in ob 21.58 po srednjeevropskem času na višini 12 kilometrov nad Atlantskim oceanom odvrglo lahko ameriško tristopenjsko nosilno raketo pegasus XL.
Pred 35 leti zgoreli astronavti Apolla 1
26. 01. 2002 00.00
Med vajo v kabini ameriške vesoljske ladje Apollo 1 na vrhu nosilne rakete saturn 1B so pred 35 leti zgoreli trije ameriški astronavti; poveljnik posadke Virgil I. (Ivan) Grissom, Edward H. White II in Roger B. Chaffee.
Prvo utirjenje satelita letos
16. 01. 2002 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 1.30 po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo titan 4B.
Odiseja 2001 v končni orbiti
12. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v ameriški zvezni državi Kalifornija so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki od 24. oktobra lani kroži okoli Marsa, zaključila aerodinamično zaviranje in je zdaj v končni orbiti okoli rdečega planeta.
Endeavour znova na Zemlji
17. 12. 2001 00.00
Ameriško vesoljsko plovilo Endeavour se je pod strogimi varnostnimi ukrepi in v oblačnem vremenu vrnilo na Zemljo, potem ko se je v soboto ločilo od Mednarodne vesoljske postaje (ISS).
Endeavour na poti domov
16. 12. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je včeraj ob 18.28 po srednjeevropskem času ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) s katero je bil združen skoraj osem dni.
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
Skrivnostni satelit NRO
11. 10. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 4.32 izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2AS (AC 162).
Discovery le pristal
23. 08. 2001 00.00
Po zapletih s slabim vremenom je vesoljsko plovilo Discovery včeraj le pristalo, pred tem pa še enkrat obkrožilo Zemljo.
Teroristi grozijo Atlantisu
11. 07. 2001 00.00
Izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis s petimi astronavti, napovedano za četrtek ob 11. uri po srednjeevropskem času, lahko zaradi nenavadnega razloga preložijo. Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da začasno ne bo uporabljala nadomestnega letališča v Maroku.
Na kozmodromu odkrili ilegalce
09. 07. 2001 00.00
Ameriška obalna varnostna služba je v petek dopoldne po lokalnem času na ozemlju vesoljskih izstrelišč na Cape Canaveralu na Floridi odkrila 15 nelegalnih priseljencev, 14 od njih je bilo Kitajcev - šest moških in osem žensk - , eden pa je bil Jamajčan. Ilegalci so se znašli na obali v bližini izstrelitvenega kompleksa 40, na katerem nameravajo 27. julija s težko nosilno raketo vrste titan 4B izstreliti strogo tajen ameriški vojaški satelit. Kraj dogodka je blizu meje med Kennedyjevim vesoljskim centrom (KSC) in vojaškim letalskim oporiščem Cape Canaveral (CCAS), kjer je vojaški kozmodrom. Do pripetljaja je prišlo južno od izstrelitvenih ramp 39B in 39A, na katerih sta prav zdaj izjemoma že kak teden kar dva ameriška vesoljska raketoplana, Atlantis - odštevanje za njegovo četrtkovo izstrelitev se je začelo danes -, in Discovery, ki bo poletel prihodnji mesec.
Atlantis nameravajo izstreliti 12. julija
29. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da namerava vesoljski raketoplan Atlantis izstreliti 12. julija. Atlantisova odprava, ki ima uradno oznako STS-104, se bo tako začela z enomesečno zamudo.
Zarjavele cevi preprečile izstrelitev
17. 05. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so nameravali v četrtek ob 19.07 po srednjeevropskem času z nosilno raketo delta 2 za ameriško obveščevalno službo NRO (National Reconnaissance Office) izstreliti poskusni telekomunikacijski satelit Geolite (Geosynchronous Lightweight Technology Experiment). Proizvajalec rakete, družba Boeing se je odločila izstrelitev zaradi tehničnih razlogov preložiti za 24 ur.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Leonarda zadela meteorja
27. 04. 2001 00.00
Ameriški tovorni modul Leonardo, ki so ga izdelali v Italiji in uporabili med odpravo STS-102, ko je ameriški vesoljski raketoplan Discovery obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta med enotedensko začasno priključitvijo na postajo prejšnji mesec zadela dva manjša meteorja.
Izstrelili Endeavour
20. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so sinoči ob 20.40 in 45 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ob 20.42 in 50 sekund po srednjeevropskem času pa sta se od njega ločili startni raketi na trdno gorivo. V raketoplanu, ki nadaljuje polet proti orbiti okoli Zemlje, je sedemčlanska mednarodna posadka vesoljcev iz ZDA, Kanade, Italije in Rusije, ki bodo obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in na njej montirali kanadsko mehanično roko.
Odštevanje za Endeavour
17. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi se je opolnoči po srednjeevropskem času začelo odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour z izstrelitvene rampe 39A. Izstrelitev bo predvidoma v četrtek ob 20.41 po srednjeevropskem času.
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Nova ameriška odprava k Marsu
05. 04. 2001 00.00
Na izstrelitveni rampi 17A v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi potekajo priprave na izstrelitev ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Odyssey 2001 (Marsova odiseja 2001), ki jo nameravajo v soboto poslati na 460 milijonov kilometrov dolgo pot proti rdečemu planetu. Vesoljsko sondo so v torek pritrdili na nosilno raketo delta 2, v sredo pa so drugo stopnjo rakete napolnili s 3944 kilogrami raketnega goriva aerozine 50, ki ga sestavlja 50-odstotkov nesimetričnega dimetilhidrazina in 50 odstotkov hidrazina in z 2085 kilogrami oksidacijskega sredstva dušikov tetroksid.
Najmočnejši izbruh na Soncu
03. 04. 2001 00.00
Ameriški znanstveniki so na Soncu zaznali najmočnejši izbruh v sedanjem 11-letnem ciklu sončne aktivnosti. Moč izbruha so ocenili z 22 enotami. Pri tem so uporabili skalo, ki obsega vsega dvajset enot. Zato je treba oceno razumeti kot približno. Po trditvi Američanov je bil izbruh premočan, da bi ga senzorji satelita Nacionalne uprave za oceane in ozračje NOAA sploh lahko izmerili.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
Prva posadka se je vrnila na Zemljo
21. 03. 2001 00.00
Po 12 dneh, 19 urah, 49 minutah in 32 sekundah se je z odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) danes vrnil ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Discovery se je s poldrugo uro zamude ob 8.31 in 41 sekund po srednjeevropskem času dotaknil 15. pristajalne steze v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi. Med odpravo STS-102 je ameriško vesoljsko plovilo omogočilo prvo zamenjavo stalne posadke postaje in dostavilo znanstveno opremo za ameriški modul Destiny. Z Discoveryjem se je po 141 dneh bivanja v vesolju vrnila prva posadka MVP, ki je na postaji delala 138 dni. Polet raketoplana je trajal dan dlje kot so načrtovali.
Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.
Odštevanje pred izstrelitvijo Discoveryja
05. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16. uri po srednjeevropskem času začelo tridnevno odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) prepeljal sedemčlansko ameriško-rusko posadko vesoljcev. V Discoveryju bodo trije vesoljci, ki bodo zamenjali sedanjo posadko na MVP.
Titan 4B s satelitom Milstar 2-F1 le poletel
28. 02. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral so po številnih preložitvah zaradi tehničnih razlogov sinoči ob 22.20 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 40 le izstrelili 940 ton težko in 455 milijonov dolarjev vredno ameriško dvostopenjsko nosilno raketo titan 4B. Dve minuti in 45 sekund kasneje sta dogoreli in odpadli štartni raketi na trdno gorivo. Dodatna raketna stopnja centaur bo po koncu tretjega vžiga predvidoma šest ur, 34 minut in 49 sekund po izstrelitvi utirila 800 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški telekomunikacijski satelit 2-F2 z maso 4,5 tone, ki bo imel stalen položaj nad 90. stopinjo zahodne zemljepisne dolžine nad ekvatorjem.
Izstrelili Ariano in Atlantis
08. 02. 2001 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so šest minut po polnoči po srednjeevropskem času izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44L, ki je do 0.31 po srednjeevropskem času v prehodno orbito okoli Zemlje uspešno utirila evropska vojaška telekomunikacijska satelita, italijanski Sicral 1 in britanski Skynet 4F.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.