carnegie
Izid knjige Kako si pridobiš prijatelje
01. 12. 1999 07.53
V zbirki Za zdravo življenje založbe Mladinska knjiga je izšla knjiga z naslovom Kako si pridobiš prijatelje avtorja Dalea Carnegija, ki je, kot so pojasnili na včerajšnji predstavitvi dela v knjigarni Konzorcij, ena prvih knjig s področja osebnostne rasti in ravnanja z ljudmi; prvič je namreč izšla leta 1936.
Berlinski filharmoniki končali turnejo
27. 10. 1999 16.33
Berlinski filharmoniki so s tremi koncerti v razprodani dvorani Carnegie Hall v New Yorku končali turnejo, ki so jo pripravili ob petdeseti obletnici obstoja Zvezne republike Nemčije. Dirigent je bil umetniški vodja berlinske filharmonije Claudio Abbado. Na zadnjem koncertu so glasbeniki izvajali Koncert za klavir Roberta Schumanna s solistom Mauriziom Pollinijem in skladbo Arnolda Schoenberga Pelleas in Melisande.
Ivo Pogorelič odpovedal koncert
21. 10. 1999 15.50
Ivo Pogorelič je odpovedal svoj nastop v newyorškem Carnegie Hallu, in sicer nekaj dni po tem, ko je bil njegov koncert v Philadelphiji zaradi nenavadne izvedbe Rahmanjinovega Koncerta za klavir sprejet zelo neugodno. Kompozicijo je namesto običajnih 32 minut izvajal 52 minut. Koncert v Carnegie Hallu je odpovedal ''zaradi osebnih razlogov''.
Portret Buena Vista Social Club odpira vrata Jazz Festa na Dunaju
15. 06. 1999 18.55
Premiera filmskega portreta Buena Vista Social Club bo v četrtek, 17. junija v dunajskem kinu Gartenbau naznanila začetek tradicionalnega festivala džeza Jazz Fest Wien 99.
Internet osami uporabnike
01. 09. 1998 07.39
Redna dnevna uporaba interneta lahko sproži depresijo in osamljenost, ugotavlja ameriška študija, ki jo je v nedeljo objavil The New York Times. Izidi študije o psiholoških vplivih domače uporabe interneta, ki je stala kar 1,5 milijona dolarjev kažejo, da svetovno omrežje spodbuja razvoj depresije celo pri ljudeh, ki sicer ne trpijo za to boleznijo. Rezultati raziskave so v nasprotju z napovedmi strokovnjakov in presenečajo podjetja, ki so raziskavo financirala; med slednjimi so tudi Apple Computer, Intel Corp ter Hewlett Packard. ''Presenečeni smo nad rezultati, saj so v nasprotju z našim razumevanjem načina uporabe interneta na področju medčloveških odnosov,'' je povedal Robert Kraut, profesor psihologije na univerzi Carnegie-Mellon. Avtorji raziskave, ki so jo poimenovali HomeNet, so v obdobju od enega do dveh let opazovali 169 oseb na štirih šolah in mestnih skupnostih v Pittsburghu v Pensilvaniji. Enourna dnevna uporaba interneta možnost depresij poveča povprečno za en odstotek, hkrati pa se krog znancev in prijateljev povprečno zmanjša za 2,7 osebe. Avtorji raziskave prav tako poudarjajo, da virtualni stiki prek interneta brez resničnega in neposrednega stika ne zadovoljujejo človekove potrebe po dobrem počutju in stabilnosti. Študijo naj bi v celoti objavili v prihodnjih dneh v reviji ameriškega združenja psihologov American Psychologist.
Gates na seznamu najbogatejših Američanov vseh časov šele šesti
13. 08. 1998 07.40
Bill Gates je sicer najbogatejši človek na svetu, ampak še zdaleč ni najbogatejši Američan vseh časov, so ugotovili v ameriški gospodarski reviji Forbes ASAP. Izračun, po katerem so delež premoženja posameznih bogatašev primerjali z vsakokratnim ameriškim brutodružbenim produktom, je pokazal, da je na prvem mestu seznama najbogatejših Američanov nesporno legendarni podjetnik John D. Rockefeller.
Zvezdni prah povzroča klimatske spremembe
27. 05. 1998 07.53
Večina znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskavami ozračja, danes meni, da so klimatske spremembe na Zemlji posledice počasnega prerazporejanja sončne toplote po površini planeta, do katerih prihaja zaradi cikličnih variacij v obliki Zemljine orbite. Stanley Dermott, predsednik oddelka za astronomijo na floridskem vseučilišču v Gainesvilleu, in Stephen Kortenkamp, doktor znanosti in član znanstvenega društva na inštitutu Carnegie v Washingtonu, pa sta nedavno razvila teorijo, po kateri obsežne spremembe v Zemljinem ozračju, ki utegnejo trajati tudi več milijonov let, nastajajo zaradi kopičenja vesoljskega prahu v zemeljski atmosferi, ki najverjetneje nastaja zaradi trčenj asteroidov v vesolju. Kot v zadnji številki revije Science piše ameriška agencija USIA, medplanetarni prah morda predstavlja dodaten dejavnik, ki povzroča spremembe ozračja in pospešuje izumiranje vrst. Znanstvenika sta izračunala, da vsako leto na Zemljo pade skoraj 30 milijonov kilogramov prašnih delcev iz oblakov, ki krožijo okrog Sonca in v notranjem delu sončnega sistema. Izdelala sta tudi model tokov prašnih delcev za zadnjih 1,2 milijona let in odkrila, da do največjega strujanja prihaja približno vsakih 100.000 let, kar se približno ujema z variacijami ekscentričnosti Zemljine orbite, ki ima podobno frekvenco. "Stalna rast tako velikih količin prahu lahko povzroči obsežne spremembe v ozračju na Zemlji, ki lahko traja tudi več milijonov let", je poudaril Dermott.