cdu
Politični kaos, apokaliptična slika šefa BMW in vagoni za ženske
13. 11. 2024 09.55
Daleč v preteklosti so leta relativnega političnega "miru" v Nemčiji. Semaforsko koalicijo so od začetka pretresala nasprotja, se pa zdi, da so našli zelo slab trenutek za "razpad sistema", saj se največje evropsko gospodarstvo nahaja na prelomnici, meni več tamkajšnjih gospodarstvenikov, ki pa so vse bolj kritični do reakcij in prioritet nemške politike. Če imajo prav, bo to težava tudi za Evropo in Slovenijo, ki je precej odvisna od blagostanja nemškega gospodarstva.
Predčasne volitve v Nemčiji naj bi bile februarja
12. 11. 2024 11.16
Največji nemški politični stranki sta se dogovorili o datumu predčasnih parlamentarnih volitev v Nemčiji, ki naj bi bile 23. februarja prihodnje leto, je povedal vir pri socialdemokratih (SPD) kanclerja Olafa Scholza. Dogovor sta dosegli poslanski skupini SPD in glavne konservativne opozicijske CDU/CSU.
Nož v hrbet? 'Podobe, ki jo ima javnost o njem, ni več mogoče popraviti'
11. 11. 2024 17.33
Na nemški politični sceni je vse bolj vroče. Kot kaže, vrhunec burnega dogajanja sploh ni bil razpad koalicijskega "semaforja", ampak je izjemno pestro vse, kar temu sledi. Zdaj celo v SPD menijo, da je čas, da se Olaf Scholz poslovi s položaja nemškega kanclerja.
Scholz pripravljen na glasovanje o zaupnici že pred božičem
11. 11. 2024 08.57
Nemški kancler Olaf Scholz je izrazil pripravljenost na glasovanje o zaupnici že pred božičem in ne januarja, kot je sprva napovedal. O tem pa se mora uskladiti še z opozicijo.
Trenutki pred koncem so bili 'kriminalni triler': 'Tako. Neumno.' 'V redu'
08. 11. 2024 11.29
Na dan prihaja vse več podrobnosti zadnjih minut, preden je ugasnil nemški koalicijski semafor. Zadnje ure FDP v semaforizirani koaliciji - bile so pravi kriminalni triler, pravijo viri. Kakor koli. Semaforja je konec, sledi javno blatenje. Kako pa naprej?
'Tu se nihče več ne more počutiti varnega': kdo in kako bo rešil Volkswagen?
29. 10. 2024 08.02
Dan, po katerem je vse drugače, pravijo številni v Nemčiji, potem ko je Volkswagen napovedal zaprtje vsaj treh tovarn in črtanje več deset tisoč delovnih mest. O krizi se je govorilo dolgo, a šok ni zato nič manjši. Iskanje krivca je zato v polnem teku. Na vrhu seznama: zavožen zeleni prehod in požrešnost lastnikov.
Vrnitev k jedrski energiji: stranka Merklove bi pognala stare reaktorje, gradila nove
12. 10. 2024 13.38
Nemčija je 15. aprila 2023 zaprla svoj zadnji jedrski reaktor. Takratna kanclerka Angela Merkel je bila ključna zagovornica nemškega postopnega opuščanja jedrske energije, odločitev pa je dobila dodaten zagon po katastrofi v Fukušimi leta 2011. Vztrajala je, da jedrska energija ni trajnostna rešitev za prihodnost. In poudarjala, da se mora Nemčija osredotočiti na razvoj obnovljivih virov energije. Danes je situacija precej drugačna. CDU/CSU, politična sila Merklove, zahteva vrnitev jedrske energije, saj da je v nasprotnem primeru ogroženo nemško gospodarstvo in varnost energetske oskrbe.
Socialdemokrati za las premagali skrajno desnico
23. 09. 2024 08.01
Na nedeljskih volitvah v nemški zvezni deželi Brandenburg so glede na začasne izide zmagali socialdemokrati (SPD) s 30,9 odstotka glasov pred skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD), ki jo je podprlo 29,2 odstotka volivcev, poročajo nemški mediji.
Skrajni desnici se je zmaga izmuznila, Scholz si lahko oddahne
22. 09. 2024 20.31
Nemški socialdemokrati so glede na projekcije televizij ARD in ZDF zmagali na deželnih volitvah v Brandenburgu. Tik za njimi je skrajno desna Alternativa za Nemčijo. Tretje mesto si delijo krščanski demokrati in levo populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht z okoli 12 odstotki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Konec nemške dobrodošlice? Uvajajo nadzor na vseh kopenskih mejah
09. 09. 2024 18.36
Nemško notranje ministrstvo je odredilo ponovni začasni nadzor na vseh nemških kopenskih mejah, da bi še bolj omejili število ljudi, ki v državo vstopajo brez vizumov. O tej odločitvi je ministrica Nancy Faeser obvestila tudi Evropsko komisijo, so potrdili vladni viri. Uredba bo začela veljati 16. septembra, nadzor pa bodo sprva izvajali pol leta.
Zanika, da jih plačuje Moskva, na volišče v ladi nivi
02. 09. 2024 19.47
Četudi se skrajno desna nemška stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) občasno skuša otresti govoric o povezavi stranke z Rusijo, pa očitno vodji deželne AfD v Turingiji za to ni kaj dosti mar. Björn Höcke, ki velja za enega najbolj radikalnih nemških politikov, se je namreč na volišče v Bornhagenu pripeljal kar v ladi nivi. Gre zgolj za provokacijo ali želi nemški politik še dodatno ukoreniniti povezave s Putinom?
Poraz Scholza in Zelenih ter prva zmaga skrajno desne stranke po vojni
02. 09. 2024 07.47
Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je na nedeljskih deželnih volitvah v Turingiji zbrala skoraj tretjino glasov, kar je prva zmaga skrajno desne stranke v eni od nemških dežel po drugi svetovni vojni, kažejo izidi po preštetju vseh glasovnic. Na Saškem so zmagali krščanski demokrati (CDU) s tesno prednostjo pred AfD.
V Turingiji se zmaga obeta skrajni AfD, na Saškem tesna prednost CDU
01. 09. 2024 18.37
Na deželnih volitvah v Turingiji si po izidih projekcij javnih televizij ARD in ZDF zmaga obeta Alternativi za Nemčijo (AfD), kar bi pomenilo prvo slavje skrajno desne stranke v eni od nemških dežel po drugi svetovni vojni. Na Saškem medtem projekcije kažejo na tesno zmago krščanskih demokratov (CDU).
'Vse bolj se poslavljamo od avtomobilske industrije v Evropi'
14. 08. 2024 12.14
Ne glede na to, kako ostrih protekcionističnih ukrepov se bo lotila Evropa, pri čemer je glede na dosedanje mile poteze malo verjetno, da bo šlo za zelo konkretne korake, je le malo verjetno, da bo zmagala v boju s kitajsko konkurenco. Zdaj nemški strokovnjak svari celo pred koncem industrije motornih vozil v Evropi. Krivi pa so politiki, pravi.
Nemčija bi prepolovila proračun za vojaško pomoč Ukrajini
18. 07. 2024 17.11
Proračun za nemško vojaško pomoč Ukrajini naj bi se skoraj prepolovil – na okoli štiri milijarde evrov. To predvideva proračun za leto 2025. Namesto tega se nemška zvezna vlada zanaša na obresti ruskega premoženja za pomoč državi, ki jo je razdejala vojna.
70 let Angele Merkel: Nemci pogrešajo kanclerko, čeprav je naredila (vsaj) tri napake
17. 07. 2024 20.58
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel daleč od oči javnosti praznuje 70. rojstni dan. Kar pa ne pomeni, da se javnost ni spomnila njenega osebnega praznika. In njene zapuščine, ki danes žanje tako pohvale kot kritike. Večina Nemcev sicer pravi, da je država danes v slabši kondiciji, kot je bila, ko jo je vodila ona.
Škandal trese nemško politiko: na tisoče lažnih vizumov za Afganistance in Sirce
28. 06. 2024 14.48
Zaposleni na nemških veleposlaništvih in konzulatih naj bi po navodilih "od zgoraj" izdali na tisoče lažnih vizumov. Gre za škandal, ki trese nemško politiko, odgovore pa mnogi terjajo od zunanje ministrice Annalene Baerbock. Kaj je vedela in ali je ideologija zasenčila pravila?
Tujci v Nemčiji že po petih letih bivanja do državljanstva
27. 06. 2024 11.35
V Nemčiji je v veljavo stopil spremenjen zakon o državljanstvu, ki omogoča hitrejšo pot do nemškega potnega lista in dvojnega državljanstva. Pridobitev državljanstva bo po novem mogoča že po petih letih bivanja v Nemčiji in ne osmih, kot je veljalo doslej. Vlada je določene pogoje za pridobitev državljanstva sicer tudi zaostrila.
Ursuli von der Leyen drugi mandat na čelu Evropske komisije?
25. 06. 2024 14.13
Pogajalci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) so po navedbah virov pri EU dosegli dogovor o tem, da bo nemška političarka Ursula von der Leyen še naprej vodila Evropsko komisijo. Vodenje Evropskega sveta naj bi prevzel socialist Antonio Costa. Neformalni dogovor bodo morali zdaj potrditi voditelji članic.
V Nemčiji prvič volili 16-letniki, veliko glasov dali skrajni desnici
12. 06. 2024 11.57
Ko je EU pred petimi leti odšla na volišča, so najstniki širom stare celine množično odhajali na ulice in se zavzemali za varstvo podnebja in druge progresivne politike. Takrat večina še ni imela volilne pravice, veljalo pa je, da so mladi bolj nagnjeni k strankam, ki so pozicionirane levo od sredine. Desnica je zato dolgo nasprotovala, da bi se mlajšim od 18 let dodelila volilna pravica. Glede na tokratne rezultate evropskih volitev, pa bo desnica vzdolž kontinenta morda spremenila svoje stališče.
Nova delitev Nemčije na zahod in vzhod, blamaža za Scholzevo koalicijo
10. 06. 2024 09.40
Bo berlinska vlada 'preživela'? Nedeljske evropske volitve pod vprašaj znova postavljajo podporo koalicije nemškega kanclerja Olafa Scholza. Naposled so sicer slavili krščanski demokrati (CDU in CSU), a na drugo mesto se je povzpela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Politični zemljevid Nemčije tako zdaj kaže polarno delitev države na zahodni in vzhodni blok. Scholzeva SPD pa je zabeležila najslabši rezultat na nacionalnih volitvah v več kot stoletju. Kljub temu pa nemški kancler za razliko od Macrona možnost razpisa predčasnih volitev izključuje.
Vzpon skrajne desnice: velika zmagovalka v Franciji, Italiji in Avstriji
09. 06. 2024 11.33
Evropa je glasovala. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.
Von der Leynova: Zmagali smo
09. 06. 2024 22.07
EPP, S&D in Renew bodo glede na delne izide evropskih volitev, ki so potekale od četrtka do nedelje, tudi v desetem sklicu Evropskega parlamenta ohranile večino. Skupaj naj bi imele 409 sedežev v 720-članskem parlamentu. Od tega EPP 191, S&D 135, Renew pa 83. Trenutno imajo v parlamentu s 705 člani 176, 139 in 102 poslanca.
Von der Leynova ne izključuje možnosti sodelovanja s skrajno desnico
25. 05. 2024 15.09
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se kot vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke (EPP) na evropskih volitvah poteguje za nov mandat, vztraja pri možnosti sodelovanja s skrajno desnimi strankami iz Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Po več kritikah jo je pred tem posvaril še nemški kancler Olaf Scholz.
Kmalu bomo lahko o življenju Angele Merkel brali v knjigi
15. 05. 2024 07.06
Spomini nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel z naslovom Freiheit. Erinnerungen 1954–2021 (Svoboda, Spomini 1954–2021) bodo izšli konec novembra, tri leta po koncu njenega 16-letnega mandata, je sporočila nemška založba Kiepenheuer & Witsch.
Von der Leynova poziva k obrambi evropskih vrednot pred skrajneži
08. 05. 2024 17.40
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na konferenci Krščansko-demokratske unije (CDU) v Berlinu pozvala k obrambi evropskih vrednot na junijskih evropskih volitvah pred populisti in skrajneži. Poudarila je, da EU ni mogoče graditi s "služabniki Kremlja, zaničevalci demokracije in skrajneži".
Napadalec v knjižnici s torbo po glavi udaril članico Zelenih
08. 05. 2024 14.06
V berlinski knjižnici so v torek napadli nekdanjo županjo in socialdemokratko Franzisko Giffey. Napadalec jo je udaril s torbo po glavi, jo lažje poškodoval in zbežal. Tudi v Dresdnu se je zgodil nov napad. Po navedbah Policije je bila žrtev članica Zelenih. Med lepljenjem plakata sta skrajna desničarja nanjo pljuvala in ji grozila.
Pretepli in hudo poškodovali nosilca liste za evropske volitve
04. 05. 2024 16.12
V Dresdnu so neznanci v petek zvečer napadli nemškega evropskega poslanca iz vrst socialdemokratov (SPD) Matthiasa Eckeja, medtem ko je lepil plakate za volilno kampanjo. Po napadu so ga zaradi hudih poškodb odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Policija napadalcev še ni izsledila, vrstijo pa se ostre obsodbe napada. Če je bil napad na Eckeja politično motiviran, je to nasilno dejanje tudi resna grožnja nemški demokraciji, je opozorila notranja ministrica.
Avstrijski skrajnež Sellner na zborovanje v Švico po Bodenskem jezeru
17. 03. 2024 18.39
Švicarska policija je sporočila, da je prekinila zborovanje okoli 100 skrajnih desničarjev v Tegerfeldnu, ki se ga je med drugim udeležil vodja avstrijskega identitarnega gibanja Martin Sellner. Slednjega je policija tudi aretirala in deportirala.
Nov poskus vdora protikremeljskih upornikov, zagorela rafinerija v Rjazanu
13. 03. 2024 11.34
Torek so najprej zaznamovali spopadi na obrobju ruskih vasi na meji z Ukrajino, nato pa so ponoči cilje v Rusiji napadla brezpilotna letala. Ruski mediji in ministrstvo za obrambo so poročali, da so spopadi potekali v štirih vaseh ob meji ter da so jih odbili. Odgovornost za napad so prevzele tri ruske militantne skupine, ki nasprotujejo Kremlju in delujejo z ukrajinskega ozemlja. Medtem so napadi z droni povzročili več eksplozij, zagorelo je v rafineriji nafte v Rjazanu.