celo
Dogovor v Kjotu
11. 12. 1997 11.07
Predstavniki 160 držav udeleženk konference o podnebnih spremembah v Kjotu so sprejeli dogovor, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje v industrijskih državah v povprečju za 5,2 odstotka. Države podpisnice bodo ciljno emisijo dosegle med leti 2008 in 2012, v primerjavi z letom 1990 pa naj bi se gibala od minus osem do plus deset odstotkov. Največ držav, med njimi tudi Slovenija, bodo izpust plinov, ki povzročajo učinek tople grede, zmanjšale za osem odstotkov, ZDA za sedem, Hrvaška za pet, medtem ko se v Rusiji, Ukrajini in Novi Zelandiji stopnja za zdaj ne bo zmanjšala. Norveška, Avstralija in Islandija pa bodo emisijo plinov lahko celo povečale.
V parku piranhe, krokodili pa še kaj se verjetno najde...
08. 12. 1997 08.57
Nekemu petnajstletnemu ribiču se je v mestnem parku sredi Madrida posrečil nenavaden ulov: na trnek je zagrizla velikanska, 34 centimetrov dolga in dober kilogram težka piranha. "Sprva sem mislil, da je krapovec, potem pa sem opazil velikanske zobe", je povedal petnajstletni Carlos Gonzales. Ta nevarna podvodna roparica je sicer doma v tropskih rekah južne Amerike, kot sta Orinoko in Amazonka, kot piše časnik El Mundo, pa je v mestni ribnik verjetno zašla, ko se je njene družbe naveličal kak lastnik domačega akvarija. Piranhe pa verjetno niso edine eksotične prebivalke madridskega ribnika. Vrtnarji tako trdijo, da so med drugim opazili celo krokodila, mestni svet, ki je pristojen za vzdrževanje parka, pa je moral njihove trditve sicer s težkim srcem potrditi.
Nemški župniki pijejo slabo vino
05. 12. 1997 08.22
Nemški župniki pogosto uživajo zelo nekakovostna vina, tistih vin, ki jih uživajo med cerkvenim obredom, pa večinoma ne priporočajo svojim vernikom. Najslabšo kapljico po ugotovitvah časnika pijejo v župnijah na Bavarskem. Duhovniki v muenchenski katedrali Notre-Dame uživajo motno in postano vino, ki je popolnoma brez karakterja. V katedrali Marijinega vnebovzetja v Eichstatterju se morajo župniki zadovoljiti z vinom brez prefinjenega okusa, kapljica v katedrali v Wuerburgu pa je mastna in kisla.
Skupni interesi Slovenije in San Marina
03. 12. 1997 16.37
Slovenski minister za pravosodje Tomaž Marušič in minister za pravosodje in kulturo San Marina Pier Marino Menicucci sta ob koncu dvodnevnih pogovorov med drugim poudarila, da državi povezuje več skupnih interesov, zlasti na področju skupnega boja proti organiziranemu kriminalu, pa tudi gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja.
Študentski protesti v Nemčiji se širijo
27. 11. 1997 17.53
Okoli 40.000 študentov je danes v Bonnu mirno protestiralo proti finančnim težavam na univerzah. To so v zadnjih 20 letih največje študentske demonstracije pred sedežem nemške vlade. Tudi v Kielu se je kakih 5000 študentov v znak protesta sprehodilo skozi središče mesta. Na 50 od 230 nemških univerz nameravajo študenti bojkotirati predavanja, študenti v Berlinu pa napovedujejo razširitev svojih akcij.
Tudi čarovnice ne plačujejo davkov
27. 11. 1997 09.36
Celo Al Capone ni mogel uiti davčnim službam in to ne bo uspelo niti madžarskim čarovnicam, ki so se ta teden pred sodiščem v Budimpešti zagovarjale zaradi utaje davkov pri opravljanju svojih storitev. Zveza madžarskih čarovnic, ki ta čas šteje 8300 članic, je bila leta 1992 registrirana kot verska skupnost. Zveza opravlja podobne obrede kot katoliška cerkev (poroke, pogrebe in krste), zato bi po trditvah ene izmed vodilnih članic čarovniške zveze morala imeti kot priznana verska skupnost pravico do enakih proračunskih subvencij ter oprostitve davkov kot druge verske skupnosti.
Bosna po juniju 1998?
26. 11. 1997 10.01
Ameriški obrambni minister William Cohen bo prihodnji teden obiskal Bruselj. V torek in sredo bo imel tam več srečanj z drugimi obrambnimi ministri zveze NATO. Glavna tema pogovorov bo Bosna in Hercegovina po juniju 1998, ko se izteče mandat SFOR.
Beograd napovedal zmago Kučana
24. 11. 1997 14.18
Srbski državni mediji že dolgo niso posvetili tolikšne pozornosti kakšnemu dogodku v Republiki Sloveniji kot sedanjim predsedniškim volitvam, pa čeprav so vsi vnaprej napovedovali zanesljivo zmago dosedanjega predsednika Milana Kučana. Posebnost tolikšnega zanimanja za slovenske volitve je tudi odsotnost svojčas običajne malicioznosti celo v poročilih državnih medijev.
Prihaja do zamenjav med Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev in Blagovno borzo
19. 11. 1997 14.39
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev ob aktualnih dogodkih na Blagovni borzi Ljubljana, ki ji grozi stečaj, opozarja, da sta omenjeni borzi povsem ločeni instituciji in neodvisni delniški družbi, ki imata ločeno lastniško strukturo in nadzorni svet. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev opozarja, da je vsakršna zamenjava ali celo poistovetenje obeh borz napačno in zato nesprejemljivo.
Na Nizozemskem najmanj brezposelnih v zadnjih 12 letih
19. 11. 1997 00.00
Na Nizozemskem so letos zabeležili najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih dvanajstih letih. Brezposlenost, ki na Nizozemskem upada od leta 1994, so s 6,6 odstotka oktobra lani avgusta letos zbili na 5,3 odstotka za delo sposobnih Nizozemcev. Število brezposelnih pa podatkih osrednjega nizozemskega statističnega urada še vedno upada. Na Nizozemskem je bilo oktobra brez službe 351.000 ljudi; v istem mesecu lani jih je bilo brezposelnih še 438.000. V zadnjih treh letih je na Nizozemskem vsak mesec povprečno 2.000 manj ljudi brez službe. V zadnjem času njihovo število upada celo hitreje; vsak mesec najde delo od 6.000 do 7.000 brezposelnih Nizozemcev.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.