cen
Podražitev plina v jeklenkah
16. 12. 2000 00.00
Cene utekočinjenega naftnega plina so se danes zvišale za 5,8 odstotka na 226,10 tolarja za kilogram (doslej 213,70 tolarja). Za desetkilogramsko jeklenko je tako potrebno po novem skupaj z vsemi dajatvami odšteti 2261 tolarjev. Vlada je sklep o podražitvi plina v jeklenkah sprejela na četrtkovi seji zaradi delne uskladitve z rastjo nabavnih cen propana in butana oz. utekočinjenega naftnega plina, ki so se od septembra do novembra letos povečale za 29,5 odstotka.
Govedorejci o perečih problemih
16. 12. 2000 00.00
V okviru 9. občnega zbora članov Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji je v strokovnem delu programa minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But predstavil Uredbo o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki in kaj to pomeni za slovenske proizvajalce mleka. Vlada je po Butovih besedah odločena, da s 1. januarjem 2001 začne uporabljati uredbo o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki, saj bi jo skladno s pogajalsko zavezo Bruslju morala že v začetku tega leta. Glavna značilnost t.i. tržnega reda za področje mleka in mlečnih izdelkov je, da država ne bo več določala odkupne cene mleka, temveč se bodo o njej rejci pogajali neposredno z mlekarnami. Čas za to imajo samo še ta in prihodnji mesec, saj mlekarne v januarju prevzeto mleko plačujejo sredi februarja. Minister But je opozoril, da v skladu z novo ureditvijo ne obstaja intervencijska cena za mleko, po kateri bi država bila dolžna odkupovati ta proizvod, ampak je za nov tržni red značilna ciljna cena za mleko. Ta ni zavezujoča za nikogar, vendar država želi, da jo kmetje oziroma njihove organizacije dosežejo v pogajanjih z mlekarnami. Kot je še povedal kmetijski minister na letnem zboru društva govedorejcev, je ciljna cena določena v višini 71 tolarjev za kilogram v mlekarno oddanega mleka z 3,7 odstotka mlečne maščobe in po njegovem pomembno višja od povprečne ciljne cene v skupni evropski tržni ureditvi za mleko in mlečne proizvode, kjer trenutno dosega malo prek 65 tolarjev za kilogram.
Višja cena utekočinjenega naftnega plina
14. 12. 2000 00.00
Vlada je sprejela uredbo o določitvi najvišje drobnoprodajne cene za utekočinjeni naftni plin, ki bo začela veljati dan po objavi v Uradnem listu. Na podlagi sprejete uredbe se bo drobnoprodajna cena utekočinjenega naftnega plina povečala za 5,8 odstotka na 226,1 tolarja za kilogram. Vlada je povišala cene utekočinjenega naftnega plina zaradi delne uskladitve z rastjo nabavnih cen propana in butana oziroma utekočinjenega naftnega plina, ki so se od septembra do novembra letos povečale za 29,5 odstotka.
Nemška inflacija v minulem mesecu
12. 12. 2000 00.00
Stopnja inflacije v Nemčiji je novembra na letni ravni znašala 2,4 odstotka. Prav takšno stopnjo inflacije je država zabeležila tudi v mesecu oktobru, so sporočili z nemškega zveznega statističnega urada. Sicer pa so se novembra cene življenjskih potrebščin v primerjavi z mesecem poprej dvignile za 0,2 odstotka.
Danes v DZ
08. 12. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sprejela, da predlogu zakona o sanaciji plazu na Bovškem dodajo še nekaj amandmajev.
US zavrnilo pobudo Petrola
08. 12. 2000 00.00
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude naftne družbe Petrol sklenilo zavrniti njen predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje določb 1. do 4. člena in 13. do 15. člena vladne uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov (Uradni list RS št. 88/2000), kolikor se nanašajo na plinsko olje (D-2) in ekstra lahko kurilno olje (KO-EL). Sklep o zavrnitvi je soglasno sprejelo vseh osem ustavnih sodnikov in sodnic.
Droga Portorož s tričlansko upravo
05. 12. 2000 00.00
Pred iztekom prelomnega poslovnega leta za portoroško družbo Droga, ki ga je zaznamovala predvsem gradnja nove tovarne v industrijski coni v Izoli, je predsednik uprave Matjaž Čačovič napovedal, da bo od januarja uprava družbe tričlanska. Nadzorni svet Droge je na zadnji seji imenoval še dva člana uprave, Aleša Škraba in Vlada Drožino. Poslovno leto Droge Portorož je potekalo skladno z zastavljenimi načrti, je poudaril prvi mož Droge in napovedal boljše poslovne rezultate kot v minulem letu, ko je družba poslovala s čistim prihodkom v višini 13,7 milijarde tolarjev. Svoje napovedi je Čačovič podkrepil z željo, da bi bila Droga Portorož po dobičku tudi letos med 20 najuspešnejšimi domačimi podjetji.
Dobiček delniške družbe Sava
03. 12. 2000 00.00
Delniška družba Sava bo po oceni tudi v letošnjem letu ustvarila načrtovani dobiček, ki bo skupaj znašal 2,4 milijarde tolarjev in to ob silovitejši rasti poslovne skupine Save in zato znatnejšim investicijam v prestrukturiranje in pridruževanje novih družb ter istočasno ob enormnem povečanju cen najpomembnejših gumarskih surovin v drugem polletju kot posledica visokega porasta cen nafte na svetovnem trgu. Prvi del dobička v višini 1,4 milijarde tolarjev bo bilančno izkazan že po zaključnem računu za letošnje leto. Drugi del ustvarjenega dobička v višini milijarde tolarjev pa predstavlja udeležba na dobičku družbe Sava Tires za leto 1999, ki bo v skladu z zakonodajo izkazan v poslovnih knjigah Save v naslednjih letih.
Zjuganov kritizira Putina
02. 12. 2000 00.00
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu očital, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub. Hkrati je pozval k vzpostavitvi demokracije po sovjetskem vzoru. Putin je dokazal, da od svoje izvolitve marca lani ni izpolnil pričakovanj ljudi, je v uvodnem govoru na otvoritvi dvodnevnega kongresa komunistične stranke v Moskvi dejal Zjuganov. Dejal je še, da sedanja ruska vlada še z večjo vnemo od prejšnje "pleše po glasbi, ki jo igra Mednarodni denarni sklad (IMF)." Putin se na oblasti lahko obdrži le zaradi visokih cen nafte na svetovnem trgu, meni Zjuganov. V času predsednikovanja Borisa Jelcina sta namreč Rusija in IMF julija 1999 sklenila pogodbo, ki je predvidevala ruski najem posojil v višini 4,5 milijarde ameriških dolarjev, vendar je IMF izplačilo kreditov začasno ustavil, saj je ocenil, da Rusija ni dovolj hitro izvajala gospodarskih reform.
Dražje dizelsko gorivo
28. 11. 2000 00.00
V skladu z uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov od danes dalje na vseh maloprodajnih mestih Petrola veljajo nove, višje cene plinskega olja D-2 in ekstra lahkega kurilnega olja KOEL. Maloprodajna cena za liter dizelskega goriva D-2 se je s sedanjih 156,60 tolarja za liter zvišala za 6,1 tolarja oz. 3,9 odstotka na 162,70 tolarja, liter ekstra lahkega kurilnega olja KOEL pa je dražji za devet tolarjev oz. 8,8 odstotka na 111,60 tolarja, so sporočili iz Petrola. Cene bencinov se tokrat niso spremenile.
Dražje dizelsko gorivo
27. 11. 2000 00.00
V skladu z uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov bodo od jutri dalje na vseh maloprodajnih mestih Petrola veljale nove, višje cene plinskega olja D-2 in ekstra lahkega kurilnega olja KOEL. Maloprodajna cena za liter dizelskega goriva D-2 se bo s sedanjih 156,60 tolarja za liter zvišala za 6,1 tolarja oz. 3,9 odstotka na 162,70 tolarja, liter ekstra lahkega kurilnega olja KOEL pa bo dražji za devet tolarjev oz. 8,8 odstotka na 111,60 tolarja, so sporočili iz Petrola. Cene bencinov se tokrat ne bodo spremenile.
Povprečna letna inflacija
27. 11. 2000 00.00
Povprečna letna inflacija naj bi letos znašala 8,9 odstotka. Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur, ki se od svoje funkcije poslavlja, saj naj bi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj (MEOR), v kolikor bo novela zakona o vladi stopila v veljavo, v novi vladi postalo del ministrstva za gospodarstvo, sicer težave z inflacijo pričakuje prihodnje leto in leta 2002.
Gostinci zabeležili več prihodka
26. 11. 2000 00.00
Slovenski gostinci in hotelirji so v prvih osmih mesecih letos zabeležili za osem odstotkov več skupnega prihodka kot v enakem obdobju lani. Z izključitvijo sprememb cen to pomeni 4,5-odstotno realno zvišanje, so sporočili iz republiškega statističnega urada.
Družba Total-Fina-Elf s profitom
23. 11. 2000 00.00
Francoska naftna družba Total-Fina-Elf je v tretjem četrtletju letošnjega leta ustvarila za 30,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 53,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček podjetja se je v omenjenem obdobju skorajda potrojil, in sicer z 900 milijonov evrov na 2,1 milijarde evrov, so sporočili iz omenjene naftne družbe. Total-Fina-Elf, ki je četrta največja naftna družba na svetu, je v prvih devet mesecev zabeležila za 83,3 milijarde evrov prihodkov, kar je za 59 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tako dobri rezultati so po mnenju vodstva podjetja posledica višjih cen nafte v letošnjem letu, močnega dolarja in nižjih stroškov zaradi združitve Total-Fine z Elfom. Družba, ki deluje v več kot 100 državah, naj bi imela velike naftne rezerve, ki se ocenjujejo na 10,5 milijarde sodov. Nadnacionalka Total-Fina-Elf, ki je lastnica 29 rafinerij, oskrbuje pa 20.000 bencinskih črpalk, predvsem v Evropi in Afriki, je začela nastajati leta 1999, ko je francoski Total kupil belgijsko podjetje Fina, letos pa je novo podjetje, Total-Fina, kupilo še konkurenčni Elf.
Skupščina skupnosti vrtcev
20. 11. 2000 00.00
Skupnost vrtcev Slovenije, ki združuje 176 vrtcev (sto samostojnih in 76 vrtcev pri osnovnih šolah), ima v Ljubljani svojo redno letno skupščino, na kateri so se že seznanili z delovanjem skupnosti v preteklem letu, začrtali pa bodo še smer delovanja v prihodnjem letu. Predsednica skupnosti Štefka Meršnik je v svojem poročilu o delu v preteklem letu med drugim opozorila na težave, ki se pojavljajo zaradi priključevanja vrtcev k osnovnim šolam. Večina ravnateljev OŠ je namreč sprejela novo področje brez strokovne usposobljenosti za delo v vrtcu, kot je menila Meršnikova, pa bi si morali že predhodno z dodatnim izobraževanjem pridobiti primerno usposobljenost za organiziranje in vodenje pedagoškega dela v vrtcih pri šolah. Drug problem, ki ga je predsednica skupnosti izpostavila v svojem nastopu, pa je naraščanje presežnih delavcev v vrtcih zaradi uvajanja devetletne OŠ, v katero se vključujejo že šestletni otroci.
Za Lufthansa rekordno leto
16. 11. 2000 00.00
Nemški letalski prevoznik Lufthansa si kljub precejšnjemu porastu cen nafte obeta rekordno leto. Vodstvo je na osnovi devetmesečnih rezultatov precej izboljšalo napovedi o letošnjih poslovnih rezultatih in namesto na 15-odstotni računajo sedaj na 40-odstotni porast prihodkov. Lufthansa je med januarjem in septembrom zabeležila 10,8 milijarde evrov (21,1 milijarde nemških mark) prihodka, kar je 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko se je bruto dobiček povečal za 60 odstotkov na 928 milijonov evrov. Konjunktura se bo nadaljevala tudi v letu 2001, napovedujejo v Lufthansi. Medtem ko se bo obseg prometa povečeval, pa se bodo stroški poslovanja zmanjševali, tudi zahvaljujoč internetu. Od rezervacij in nakupov letalskih vozovnic prek svetovnega spleta si v Lufthansi obetajo prihranke v višini 100 milijonov evrov na leto. Novosti pa pripravljajo tudi za potnike, tako naj bi v letu do dveh bilo mogoče nad oblaki spremljati več sto televizijskih programov, brskati po internetu in pošiljati elektronsko pošto. V Lufthansi so letos za kerozin odšteli 976 milijonov evrov, kar je 57,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Število potnikov se je povečalo za 7,5 odstotka na 35,5 milijona. S tem se je zasedenost povečala za 1,8-odstotne točke na 75,2 odstotka.
APEC o svetovni trgovini
16. 11. 2000 00.00
Udeleženci 8. vrha Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC) v brunejski prestolnici so se ob koncu srečanja zavzeli za nov krog pogajanj o svetovni trgovini, ki bi se začela prihodnje leto, vendar pa naj bi pred tem sprejeli program pogajanj, kar so zahtevale države v razvoju.
Dražja plin in ogrevanje
15. 11. 2000 00.00
Javno podjetje Energetika Ljubljana je danes zvišalo prodajne cene toplote iz daljinskega ogrevanja ter plina. V podjetju namreč s prodajo toplote in plina ustvarjajo izgubo, saj so se nabavne cene zemeljskega plina letos zvišale za skupaj skoraj 65 odstotkov, medtem ko so sami v istem času zvišali prodajni ceni toplote in plina le za 13 odstotkov. Povprečna prodajna cena toplote iz daljinskega ogrevanja je višja za 23 odstotkov, medtem ko se je plin odvisno od tarifne skupine odjemalcev podražil za 14 do 33 odstotkov.
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Rekordno leto za Lufthanso
15. 11. 2000 00.00
Nemški letalski prevoznik Lufthansa si kljub precejšnjemu porastu cen nafte obeta rekordno leto. Vodstvo je na osnovi devetmesečnih rezultatov precej izboljšalo napovedi o letošnjih poslovnih rezultatih in namesto na 15-odstotni računajo sedaj na do 40-odstotni porast prihodkov. Lufthansa je med januarjem in septembrom zabeležila 10,8 milijarde evrov (21,1 milijarde nemških mark) prihodka, kar je 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko se je bruto dobiček povečal za 60 odstotkov na 928 milijonov evrov.
Upad prodaje avtomobilov
15. 11. 2000 00.00
Prodaja novih avtomobilov v Zahodni Evropi je oktobra upadla za štiri odstotke. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov se je prodaja v primerjavi z oktobrom 1999 znižala s 1,17 milijona na 1,12 milijona vozil.
Dellove delnice vztrajno padajo
13. 11. 2000 00.00
Delnice podjetja Dell Computer so v petek padle, potem, ko so pri tem podjetju povedali, da v prihodnjem letu pričakujejo počasnejšo rast prodaje, kar je povzročilo pravi pravcati preplah in s tem tudi padanje cen delnic ostalih tehnoloških podjetij. Pojav je prizadel tudi Intel, ki izdeluje procesorske enote za Dell, in seveda tudi Microsoft, ki skrbi za operacijske sisteme. Analitiki pravijo, da se je to zgodilo ob tem, ko so investitorji spoznali, da so leta nebrzdane rasti industrije osebnih računalnikov dokončno minila. Dellove delnice so tako padle za 18 odstotkov, hkrati z njimi pa, kot rečeno, tudi delnice ostalih izdelovalcev računalnikov, IBM-a, HP-ja in ostalih. Microsoft, IBM, HP in Intel, štirje tehnološki velikani iz Dow Jonesa, so tako povzročili padec indeksa za okroglih 100 točk.
Razpis za direktorja Agencije za energijo
13. 11. 2000 00.00
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je danes znova objavilo razpis za delovno mesto direktorja Agencije za energijo, ki ga je sicer objavilo že 14. oktobra, pet dni zatem pa preklicalo. Pri objavi razpisa naj namreč ne bi upoštevali vseh načel za pripravo razpisa, zdaj pa so po besedah vodje ministrovega kabineta Petra Sušnika oblikovali tako komisijo, potrebno za izvedbo javnega razpisa, v zadnjem Uradnem listu pa je bil objavljen tudi statut agencije.
OPEC ne bo povečal proizvodnje
12. 11. 2000 00.00
Naftni ministri članic Organizacije proizvajalk in izvoznic nafte (OPEC)
Stanovanja dražja kot lani
12. 11. 2000 00.00
Povprečna cena stanovanj, dograjenih v prvem polletju letos, je znašala 253.470 tolarjev za kvadratni meter, kar je za 12,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Povprečni stroški gradnje so zavzemali 73,8 odstotka celotne povprečne cene in so bili za 21 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz statističnega urada.
Od danes dražja elektrika
11. 11. 2000 00.00
Slovenska gospodinjstva morajo od danes plačevati električno energijo po za štiri odstotke višji ceni. Tako je na četrtkovi seji sklenila vlada, ki je hkrati podražila tudi dobavo elektrike industrijskim odjemalcem, in sicer za dva odstotka. Nova cena za gospodinjstva je tako 17,32 tolarja za kilovatno uro v višji (prej 16,66 tolarja) oz. 10,19 tolarja v nižji tarifi (prej 9,80 tolarja). K navedenim cenam je treba prišteti še 19-odstotni DDV. Prav tako se je podražila tudi priključnina, ki jo vsak mesec plačujejo gospodinjstva. Tisti, ki so doslej plačevali 917,81 tolarja priključnine na mesec, bodo odslej v ta namen odšteli 954,52 tolarja. Po novem bo cena električne energije za gospodinjski odjem dosegala 80,6 odstotka povprečne cene v EU (doslej 77,5 odstotka), medtem ko se bo cena za industrijske odjemalce približala povprečnim cenam v EU za 1,8 odstotne točke na 96,8 odstotka. Elektro Slovenija, ki je v imenu vseh elektrogospodarskih podjetij vložil zahtevek za zvišanje cen, je sicer predlagal podražitev električne energije že s 1. septembrom in to za 3,5 odstotka za gospodinjstva ter za odstotek za industrijo.
V soboto podražitev elektrike
09. 11. 2000 00.00
Vlada je s soboto, 11. novembra, sklenila podražiti električno energijo. Za gospodinjstva se bo elektrika podražila za štiri odstotke, za industrijske odjemalce pa za dva odstotka. Trenutno gospodinjstva plačujejo električno energijo po ceni 16,66 tolarja za kilovatno uro v višji oz. 9,80 tolarja v nižji tarifi (plus 19-odstotni DDV).
Petrol ustvaril milijardo tolarjev dobička
09. 11. 2000 00.00
Po nerevidiranih podatkih je družba Petrol v prvih devetih mesecih ustvarila 177 milijard čistih prihodkov iz prodaje in dobro milijardo čistega dobička. Ta je posledica povečanega obsega prodaje tako naftnega blaga kot tudi dopolnilnega programa, zlasti pa nižjih stroškov poslovanja. Negativni učinek v oktobru uvedenega ponovnega državnega nadzora na ceno kurilnega in plinskega olja pa se bo odrazil v prihodnjem poslovanju družbe, sporočajo iz Petrola. Kot dodajajo, je družba vložila tožbo proti državi za plačilo nadomestila za razliko med priznanimi in dejanski stroški prodaje v višini 1,9 milijarde tolarjev in pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov oktobra spremenjene uredbe o oblikovanju cen. Povečan obseg količinske prodaje proizvodov iz nafte na domačem in tujih trgih, visoka rast prodaje nenaftnega blaga, predvsem pa nadaljnja stroškovna racionalizacija, so razlogi, ki so poleg uredbe o oblikovanju cen motornih bencinov, zaradi katere se je zmanjšal razkorak med priznanimi in dejanskimi stroški pri prodaji naftnih derivatov, največ pripomogli k zaustavitvi negativnih poslovnih trendov, s katerimi se je zlasti prve tri mesece leta 2000 srečeval Petrol. Do konca septembra je družba ustvarila za 177 milijard tolarjev čistih prihodkov iz prodaje oziroma 1,09 milijarde tolarjev čistega dobička. Prodana količina proizvodov iz nafte je dosegla 1,4 milijona ton, kar je za tri odstotke več od načrtovanih količin, doseženi prihodki od prodaje nenaftnega blaga pa so s 16 milijardami tolarjev načrtovane presegli za 12 odstotkov. Bruto dobiček je tako za sedem odstotkov višji od načrtovanega. Prva tri četrtletja je družba sklenila tudi z nižjimi stroški poslovanja od načrtovanih, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa so realno zaostali za šest odstotkov oziroma 1,3 milijarde tolarjev.
Višje cene zavarovanja
07. 11. 2000 00.00
V sredo začnejo v Zavarovalnici Maribor d.d. veljati nove cene obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) in zavarovanja voznika zaradi telesnih poškodb (AO-plus) za 9,2 odstotka za vse premijske skupine. Istočasno uvaja Zavarovalnica Maribor d.d. novo posebno obliko popusta na polno kasko zavarovanje ob 10.-letnici poslovanja pod imenom: "10 let-ZM". Ob upoštevanju inflacijskih in premijsko/ odškodninskih gibanj se je ZM odločila za dvig cen AO in AO plus za 9,2 odstotka. Zadnja podražitev AO je bila 15. maja letos (samo za osebna vozila in kombinirana vozila) in je letos druga podražitev. Sprejeta je bila 18. oktobra na odboru za zavarovalne podlage pri Slovenskem zavarovalnem združenju. Podražitvi bodo po ZM tako sledile tudi druge zavarovalnice v Sloveniji. Premije se bodo na ZM obračunavale po višji stopnji od 8. novembra za vsa novo sklenjena zavarovanja na ta dan ter za vsa zavarovanja z zapadlostjo na ta dan in kasneje, kakor tudi za vsa zavarovanja, ki so zapadla pred 8.11.2000, pa do tega datuma se niso bila obnovljena. V letošnjem letu je bilo od januarja do avgusta na ZM zbranih za 4.1 milijarde tolarjev tehnične premije za AO in AO plus, izplačano pa 3,3 milijard tolarjev odškodnin. Od tega je ZM za materialno škodo (popravilo vozila) izplačala 1.9 milijarde in za nematerialno škodo (telesne poškodbe) 1.4 milijarde. V istem obdobju lani je ZM iz naslova AO in AO plus zbrala 3.5 milijarde tolarjev tehnične premije, izplačala pa za 2.7 milijarde odškodnin.
Novosti v velenjskem Gorenju
07. 11. 2000 00.00
Velenjski koncern Gorenje je v teh dneh sprejel novosti in programsko razvojne usmeritve na področju bele tehnike za prihodnje leto, ki se nanašajo na nadaljnje razvijanje novih generacij proizvodov, prenove linij izdelkov s poudarkom na večji energijski učinkovitosti, optimizaciji stroškov izdelave ter usklajevanju s svetovnimi trendi. Kot poudarja predsednik uprave Gorenja Jože Stanič, jim je uspelo aktualizirati kakovostne vidike planskih postavk za naslednje leto, ki se odražajo v doseganju večje ekonomičnosti, poviševanja cen izdelkov in doseganju večjega dobička. Povedal je še, da so ključni cilji plana v letu 2001 razvoj osnovne dejavnosti v smeri celovite palete izdelkov, lastnih blagovnih znamk in distribucije, kot tudi 12-odstotna rast proizvodnje gospodinjskih aparatov.