centralne
Širitev EU v 5 do 10 letih?
08. 12. 2000 00.00
Države, ki bodo med prvimi sprejete v Evropsko unijo, kot so Poljska, Češka, Madžarska, Slovenija ali Estonija, bi lahko postale članice evro območja v petih ali desetih letih, je v Frankfurtu ocenil guverner nemške centralne banke Ernst Welteke. Hkrati je bil mnenja, da novih članic v evropsko denarno unijo ne bi smeli sprejeti sočasno niti ne takoj po sprejemu v EU zaradi nevarnosti, da bi zaradi tega prišlo do neravnovesja.
Tudi ZRJ za delitev premoženja
07. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska vlada je na sinočnjem zasedanju v Beogradu sklenila, da bo sprožila nadaljevanje pogajanj o sukcesiji v sklopu skupine za nasledstvo in sicer na načelih upoštevanja legitimnih interesov države, pravične razdelitve premoženja in enakopravne obravnave vseh držav naslednic nekdanje SFRJ. Vlada je, kot je zapisano v sporočilu za javnost, podprla začetek pogajanj o razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja v Banki za mednarodne poravnave v Baslu, kriteriji za razdelitev premoženja pa naj bi bili tisti, ki jih je sprejel Mednarodni denarni sklad, sprejela pa sta jih tako prejšnja vlada kot tudi parlament. Za uresničitev omenjenega sklepa je vlada pooblastila guvernerja jugoslovanske centralne banke Mladjana Dinkića.
Greenspanove izjave dale zalet
06. 12. 2000 00.00
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes sledili pozitivnim gibanjem na Wall Streetu ter zabeležili precejšnjo rast. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 194,32 točke oz. 1,3 odstotka na 14.889,37 točke. Veliki porasti tečajev ameriških delnic so v Tokiu pozitivno vplivali predvsem na delnice podjetij visoke tehnologije, kot sta Sony in NEC.
ZRJ poenotila tečaj nemške marke
05. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska vlada je menjalniški tečaj marke določila pri 30 dinarjih za marko. Za podjetja je doslej veljalo, da so za marko morala odšteti 20 dinarjev, na carini pa so marko menjali za šest dinarjev. Vlada je te različne tečaje zdaj odpravila, je dejal novi guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić.
V Srbiji cenejši bencin
03. 12. 2000 00.00
Bencin in drugi naftni derivati so od 3. decembra na črpalkah Beopetrola cenejši za dva dinarja, tako da liter bencina stane poslej 36, namesto dosedanjih 38 dinarjev. Beopetrol ima v Srbiji okrog 200 črpalk, večino pa jih je zgradila hrvaška INA pred razpadom SFRJ. Zaenkrat še ni znano, kako se bo na ta korak Beopetrola odzvala Naftna industrija Srbije, ki ima večino črpalk v Srbiji.
Zaustavitev trgovanja z delnicami Kmečke družbe
01. 12. 2000 00.00
Uprava Ljubljanske borze vrednostnih papirjev je 1. decembra sprejela odločbo, da se 4. decembra 2000, zaradi varstva interesov investitorjev začasno zaustavi trgovanje z rednimi delnicami Kmečke družbe za upravljanje investicijskih skladov, z oznako KM0N, ki so uvrščene na prosti trg borze.
Večja eskontna obrestna mera
01. 12. 2000 00.00
Svet Banke Slovenija (BS) se je 21. novembra odločil za povečanje splošne eskontne obrestne mere BS z devet odstotkov na deset odstotkov letno, ki začne valjati danes. Posledično pa se je danes spremenila tudi obrestna mera za lombardna posojila z deset odstotkov na 11 odstotkov letno ter zamudna obrestna mera.
Nov guverner češke centralne banke
29. 11. 2000 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel je včeraj, kljub protestom češkega premiera Miloša Zemana imenoval novega guvernerja centralne banke, in sicer Zdeneka Tumo, ki je zamenjal Josefa Tosovskija. Slednji je omenjeno funkcijo opravljal od leta 1989.
Izplačilo odškodnin drugo leto
23. 11. 2000 00.00
Od 63 tisoč med vojno izgnanih Slovencev jih je živih samo še okrog 19 tisoč. Datum izplačila odškodnin prisilnim delavcem med drugo svetovno vojno pa se je spet pomaknil na drugo leto. Beseda o tem, kdaj in kako bosta Avstrija in Nemčija končno izplačali odškodnine pa je tekla danes med predstavniki nemške in avstrijske vlade s člani Društva izgnancev. Nemška in avstrijska vlada sta sprejeli različna zakona o izplačilu odškodnin prisilnim delavcem v času tretjega rajha. Avstrija se je, zlasti na mednarodni diplomatski pritisk, odločila vsem žrtvam izplačati enak znesek - po 35.000 avstrijskih šilingov.
Madžarski primanjkljaj
20. 11. 2000 00.00
Madžarski primanjkljaj v tekočem računu plačilne bilance je po končnih podatkih madžarske centralne banke septembra dosegel 310 milijonov evrov, s čimer se je devetmesečni primanjkljaj države povzpel na 986 milijonov evrov.
Nov predlog za razdelitev baselskega zlata
20. 11. 2000 00.00
Guverner centralne banke Makedonije Ljube Trpeski meni, da predlog razdelitve 46 ton baselskega zlata daje prednost Sloveniji in Hrvaški. Trpeski je po vrnitvi s petkovega sestanka guvernerjev centralnih bank držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije v Sarajevu, za državno televizijo povedal, da sta Makedonija in BiH predlagali nov način razdelitve zlata.
Guvernerji bank o nasledstvu SFRJ
17. 11. 2000 00.00
Iz Banke Slovenije so sporočili, da se guverner Banke Slovenije France Arhar danes v Sarajevu udeležuje srečanja guvernerjev centralnih bank držav naslednic bivše SFRJ.
Putin ponudil pomoč pri štetju glasov
09. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je uradnemu Washingtonu v šali ponudil rusko pomoč pri preštevanju glasovnic v ameriških predsedniških volitvah. V pogovoru z novinarji je omenil zavlačevanje z volilnimi rezultati v ZDA ravno v času, ko se tam zadržuje ruski predsednik centralne volilne komisije Aleksander Vešnjakov. V skrajnem primeru lahko pomaga svojim ameriškim kolegom, se je pošalil Putin.
Banka Slovenije posegla na devizni trg
07. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije je danes spet posegla na deviznem trgu, ker ocenjuje, da je rast tečaja tolarja prepočasna. Centralna banka je določila nov izhodiščni tečaj, ki znaša 210,66 tolarjev za euro. V skladu s pogodbo, ki jo ima z dvaindvajsetimi bankami sklenjena centralna banka, morajo te banke devize odkupovati po najmanj 210, 2387 tolarjev za euro in največ za 2111, 0813 tolarjev za euro.
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Odstopil guverner češke centralne banke
31. 10. 2000 00.00
Guverner češke centralne banke Josef Tosovsky je po pogovorih s češkim predsednikom Vaclavom Havlom v Pragi sporočil, da odstopa s položaja guvernerja.
Delnice Javorja na prostem trgu
26. 10. 2000 00.00
Ljubljanska borza je danes sprejela odločbo o sprejetju 1.194.700 rednih imenskih delnic družbe Javor Pivka v skupni nominalni vrednosti 1,2 milijarde tolarjev na prosti trg. Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja furnirja, vezanega in slojastega lesa, vlaknenih in drugih plošč.
Banka Slovenije s pobudo o ustavnosti
25. 10. 2000 00.00
Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji ugotovil, da na pismo vladi in državnemu zboru z dne 12. oktobra, v katerem opozarja na neskladja nekaterih določb zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi z zakonom o Banki Slovenije, ni prejel odgovora. Banka Slovenije bo zato v skladu s stališči sveta BS s prejšnje seje ter v skladu z določili zakona o ustavnem sodišču vložila pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, so sporočili iz Banke Slovenije. Dokler obstaja kolizija obeh zakonov, bo do presoje ustavnega sodišča Banka Slovenije delovala skladno s pooblastili, ki jih ima po veljavnem zakonu o Banki Slovenije.
Srečanje finančnih ministrov
24. 10. 2000 00.00
Danes bo v Montrealu potekalo srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav skupine G20, ki združuje sedem industrijsko najrazvitejših držav. Sem uvrščamo ZDA, Japonsko, Nemčijo, Francijo, Italijo, Velika Britanijo in Kanado ter Rusijo, Argentino, Avstralijo, Brazilijo, Kitajsko, Indijo, Indonezijo, Mehiko, Saudsko Arabijo, JAR, Južno Korejo in Turčijo.
Del Pontejeva zbira podatke o Miloševiću
21. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je prispela na Ciper, da bi zbrala podatke o nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki je obtožen zločinov proti človečnosti. Del Pontejeva poizveduje o bančnih računih Miloševića in njegovih sodelavcev v tujini. Predstavniki ciprske centralne banke so ji pojasnili, da nihče od petih odgovornih Miloševićevega režima, obtoženih s strani haaškega sodišča, na Cipru nima bančnih računov.
Nov menjalniški tečaj dinarja
15. 10. 2000 00.00
Svet jugoslovanske centralne banke je v okviru prizadevanj, da uniči delovanje črnega trga, izenačil uradni menjalniški tečaj dinarja s tečajem na črnem trgu, so poročali danes beograjski časniki. V skladu z novim tečajem banke je treba za eno nemško marko odšteti 30 dinarjev, medtem ko je bilo treba doslej za nemško marko plačati šest dinarjev. Pri banki so še povedali, da lahko ukrep o uradni devalvaciji dinarja sprejme le zvezna jugoslovanska vlada.
Madžarska zmanjšuje primanjkljaj
04. 10. 2000 00.00
Madžarski presežek v bilanci tekočih transakcij je avgusta znašal 176 milijonov evrov. S tem se je zmanjšal njen primanjkljaj, ki je v letošnjih prvih osmih mesecih znašal 676 milijonov evrov, so sporočili iz madžarske centralne banke.
Japonskemu gospodarstvu kaže bolje
03. 10. 2000 00.00
Kazalec gospodarskega položaja na Japonskem kaže, da je bilo zaupanje v japonsko poslovanje septembra večje kot tri mesece prej. Kot je pokazala raziskava Japonske centralne banke, se je indeks zaupanja med večjimi podjetji predelovalne dejavnosti na Japonskem od zadnje raziskave junija letos povišal s tri na deset indeksnih točk. Indeks japonska centralna banka izračunava tako, da od odstotka podjetij, ki menijo, da se razmere v poslovanju izboljšujejo, odšteje odstotek tistih, ki niso takšnega mnenja.
Za manjše davke na goriva
26. 09. 2000 00.00
Na rednem letnem srečanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo predsedniki vlad, finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 182 držav, so včeraj med drugim govorili tudi visokih cenah nafte.
IMF o svojih nalogah, nafti in evru
25. 09. 2000 00.00
V Pragi se je včeraj sestal denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF), najvišji politični organ organizacije, da bi določil glavne naloge IMF in rešil vprašanje visokih cen nafte in nestabilne evropske valute evra. Odbor je poudaril, da lahko trenutne cene nafte škodijo svetovni gospodarski rasti.
Opravljanje poslov z državo preko Interneta
25. 09. 2000 00.00
Ameriška vlada je objavila zagon centralne domače strani za opravljanje poslov z državo. Domača stran Firstgov združuje 20.000 vladnih domačih strani s 27 milijonov strani v eno vstopno točko.
Črna gora ponovno razvrednotila dinar
21. 09. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je ponovno razvrednotil jugoslovanski dinar, ki je v tej republiki ZRJ vzporedna valuta. Od včeraj je tako nemška marka kot glavna valuta v Črni gori vredna 33 dinarjev (prej 30 dinarjev), pišejo beograjski zasebni časniki. Črnogorski monetarni svet je pojasnil, da je vrednost jugoslovanske valute spremenil zaradi večjih količin dinarjev, ki naj bi jih poslal Beograd v Črno goro za izplačilo zaostalih plač. Uradni tečaj dinarja je še vedno 6 dinarjev za nemško marko, tečajnica jugoslovanske centralne banke (NBJ) pa ima prav tako še vedno rubriko - posebna devizna stimulacija za vsak menjalni tečaj. Stimulacija za nemško marko znaša 14 dinarjev, tako da poslovne banke ob nakupu nemške valute izplačajo prodajalcu 20 dinarjev. Sicer pa je v Srbiji glavno merilo vrednosti tujih valut sivo devizno tržišče, na katerem je treba trenutno za eno marko odšteti 31 dinarjev, zanjo pa je mogoče dobiti 29 dinarjev.
Ponovno devalviran dinar
20. 09. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je ponovno razvrednotil jugoslovanski dinar, ki je v tej republiki ZRJ vzporedna valuta. Od včeraj je tako nemška marka kot glavna valuta v Črni gori vredna 33 dinarjev (prej 30 dinarjev).
Britanska inflacija nižja
14. 09. 2000 00.00
Britanska inflacija v avgustu je znašala 1,9 odstotka, kar je za 0,3 odstotka manj, kot je znašala inflacijska stopnja v juliju in precej manj od predvidevanj britanske centralne banke, ki je pričakovala 2,5-odstotno rast cen. V 1,9-odstotno inflacijo pa niso vključene obresti za hipotekarna plačila. Skupna inflacija, ki vključuje tudi hipotekarna vplačila, pa je v avgustu prav tako nižja, saj je znašala 3 odstotka, medtem ko se je julija gibala na ravni 3,3 odstotka. Na nizko rast cen so vplivale predvsem nižje cene nafte in motornih bencinov. Cena za liter neosvinčenega bencina je tako v avgustu padla na 81 penijev, medtem ko je bilo potrebno julija zanj odšteti 85 penijev.
Britanska inflacija nižja
13. 09. 2000 00.00
Britanska inflacija v avgustu je znašala 1,9 odstotka, kar je za 0,3 odstotka manj, kot je znašala inflacijska stopnja v juliju in precej manj od predvidevanj britanske centralne banke, ki je pričakovala 2,5-odstotno rast cen.