cerkve

Od Moskve do Jeruzalema

25. 12. 1999 10.09

Osem ruskih maratoncev se je včeraj odpravilo na 3500 kilometrov dolgo pot od Moskve do Jeruzalema, kamor naj bi prispeli 6. januarja, na predvečer pravoslavnega božiča in proslavili 2000 let krščanstva.

Rode in Erniša voščila božič

24. 12. 1999 20.37

Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je v božičnem voščilu, ki ga je prebral na Radiu Slovenija, med drugim vsem zaželel ''obilje notranjega veselja, mir srca, medsebojno razumevanje, ljubezen v družinah in med sosedi ter prijatelji, za prihodnje leto 2000 pa da bi med nami zavladala edinost, sreča in sprava''.

Patriarh Pavle voščil papežu

24. 12. 1999 18.50

Poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh Pavle je papežu Janezu Pavlu II. voščil blagoslovljen božič.

Razsvetljeni beneški mostovi

23. 12. 1999 20.03

Od 23. decembra letos pa do marca 2000 bodo v Benetkah razsvetlili 59 mostov, s čimer bodo obeležili prehod v novo tisočletje, so nedavno sporočili predstavniki beneških oblasti.

48% Avstrijcev verjame v boga

21. 12. 1999 08.59

Anketa, ki jo je objavila avstrijska revija Profil, je pokazala, da le 48 odstotkov Avstrijcev verjame v boga, kar pomeni dramatičen upad števila vernikov v Avstriji. Podobna anketa pred sedmimi leti je namreč pokazala, da v boga verjame 85 odstotkov ljudi. Anketa je tudi pokazala, da 40 odstotkov Avstrijcev razmišlja, da bi se odpovedali katoliški veri, 43 odstotkov jih na to še ni pomislilo, 17 odstotkov pa jih je to že storilo. O izstopu iz cerkve razmišljajo predvsem moški, v glavnem tisti, ki so stari med 15 in 29 let. Za žensko duhovništvo se je izreklo 76 odstotkov vprašanih, medtem ko je bilo proti le 13 odstotkov. Škof Kurt Krenn je v pogovoru za Profil podvomil v pravilnost ankete in dejal, da položaj krščanske cerkve v Avstriji ni najboljši, tako slab, kot je prikazala anketa, pa tudi ni.

Veliko zanimanje za papeško slovesnost

16. 12. 1999 20.36

Papeške slovesnosti ob otvoritvi svetih vrat v cerkvi svetega Petra v Rimu se želi udeležiti okoli 55.000 vernikov. V cerkvi je prostora le za 7.000 ljudi, zato bo o izdaji vstopnic odločala prefektura papeške palače. Ostali verniki si bodo lahko papeževo mašo ogledali na velikem monitorju na Trgu svetega Petra.

Umrl hrvaški predsednik Franjo Tuđman

12. 12. 1999 20.36

V zagrebški bolnišnici Dubrava je iz petka na soboto ponoči umrl hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Posmrtne ostanke hrvaškega predsednika so prepeljali v Predsedniške dvore na Pantovčaku.

Papež ne bo odpotoval v Irak

10. 12. 1999 19.29

Papež Janez Pavel II. ne bo obiskal Iraka, je danes sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Joaquim Navarro Valls.

V turškem zaporu ranjenih 54 vojakov

05. 12. 1999 19.54

V današnjih spopadih med pripadniki varnostnih sil in islamskimi skrajneži, zaprtimi v carigrajskem zaporu Metris, je bilo ranjenih najmanj 54 vojakov, kakih 150 pa jih je še v rokah zapornikov, je poročala agencija Anatolija.

Intelektualci proti sporazumu med Slovenijo in cerkvijo

30. 11. 1999 21.17

Zgodbi o sporazumu med Slovenijo in Svetim sedežem ni videti konca. Potem, ko je domnevne nepravilnosti v osnutku besedila v javnosti razgrnil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, se je s pismom predsednikoma vlade in države oglasilo še 140 podpisnikov, med njimi so nekateri vidni intelektualci predvsem liberalne provenience. Pismo je očitno naletelo na odziv; nekatere podpisnike je danes predsednik vlade povabil na kosilo.

Leipzig v znamenju 250. obletnice Bachove smrti

29. 11. 1999 16.52

Leipzig bo prihodnje leto zaznamoval 250. obletnico smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, ki je prav v tem nemškem mestu skladal nekatere od svojih najbolj znanih del, od leta 1723 pa je bil kantor tamkajšnje Tomaževe cerkve.

Vatikan pripravlja listino o grehih iz preteklosti

26. 11. 1999 19.22

Vatikan pripravlja listino k načrtovanemu priznanju krivde zaradi grehov, ki jih je katoliška cerkev zagrešila v preteklosti, so danes sporočili iz Vatikana.

Kučan o sporazumu med Slovenijo in Svetim sedežem

26. 11. 1999 07.42

Odgovoren odnos vlade, ki vodi pogajanja s cerkvijo, je, da vse argumente temeljito preuči. Na koncu bo vendarle odgovorna vlada, ki bo parlamentu predlagala sporazum v ratifikacijo, je v zvezi z današnjim odprtim pismom o nameravani sklenitvi sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem, ki ga je več kot 140 podpisnikov naslovilo na predsednika države in vlade, kot gost 4. mreže nekomercialnih radijskih postaj Slovenije dejal predsednik države Milan Kučan.

Apostolski nuncij pri predsedniku Kučanu

25. 11. 1999 18.59

Predsednik republike Milan Kučan se je danes z apostolskim nuncijem msgr. Edmondom Farhatom pogovarjal predvsem o razmerah v jugovzhodni Evropi s poudarkom na zahodnem Balkanu. Sogovornika sta se strinjala, da bi bilo koristno, če bi voditelji treh največjih regij v tem delu Evrope s svojo moralno avtoriteto zmogli prevzeti večjo odgovornost za strpnost in sožitje med ljudmi, so sporočili iz predsednikovega urada.

Grobnica rodbine Hohenzollern odprta za javnost

23. 11. 1999 18.05

V berlinski stolnici so minuli konec tedna znova slovesno odprli grobnico nemške rodbine Hohenzollern. Grobnica je tako s 94 krstami v vsej 500-letni zgodovini prvič povsem odprta za javnost. Berlinska stolnica je bila nekoč dvorna cerkev rodbine Hohenzollern in glavna predstavnica pruskega protestantizma. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednika mestnih vlad Berlina in Brandenburga kot tudi predstavniki iz družine Hohenzollern. O prenovi stolnice, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni, sta se pred 25 leti dogovorila nemška cerkev in politični predstavniki nekdanje Vzhodne Nemčije, do nje pa je prišlo tudi ob podpori zahodnonemške evangeličanske cerkve. Prenova je stala skupno 118 milijonov mark. Grobnica znane nemške rodbine pa je bila po restavraciji, ki je trajala tri leta, posvečena leta 1993. Najstarejši na nagrobniku Hohenzollern je epitaf volilnega kneza Johanna Cicera von Petra Vischerja in njegovega sina iz leta 1530. V najmlajši krsti pa počiva vnukinja cesarja Wilhelma II., ki je umrla leta 1915.

Vsaj 35 mrtvih v obstreljevanju cerkve

21. 11. 1999 20.54

Vsaj 35 civilistov je izgubilo življenje, 60 pa je bilo ranjenih v obstreljevanju cerkve iz 17. stoletja v pokrajini Wanni na severu države. Po navedbah škofa Raiaippuja Josepha je do tega prišlo potem, ko je v cerkev pred napadi pribežalo 3.500 ljudi.

Krivic poslal odprto pismo premieru in ministrom

21. 11. 1999 11.48

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se je kot državljan z odprtim pismom obrnil na predsednika vlade in ministre, in sicer v zvezi z zadnjimi javnimi polemikami glede sklepanja sporazuma med vlado in Slovensko škofovsko konferenco (SŠk).

Aleksej II. proti tujim misijonarjem

19. 11. 1999 07.35

Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej II. je tuje misijonarje obtožil, da za spreobrnitev vernikov uporabljajo halucinogene droge. Patriarh je pred dnevi na kongresu pravoslavnih misijonarjev še povedal, da bi morala biti glavna naloga pravoslavnih misijonarjev biti uspešnejši od tujih. Pri tem je izrazil prepričanje, da si tuji misijonarji prizadevajo razdeliti rusko ljudstvo in da mnogokrat pri spreobračanju vernikov uporabljajo halucinogene droge, je poročala agencija ITAR-TASS. Aleksej II. je bil eden od glavnih privržencev zakona, ki bi omejil delovanje tujih misijonarjev z določitvijo judovske, pravoslavne in islamske vere kot tradicionalnih ruskih cerkva. Patriarh se je že večkrat izrekel kot nasprotnik mnogih drugih cerkva, ki bi jih bilo potrebno prepovedati, in jih označil kot sekte, ki vernikom perejo možgane.

Obtožba francoskih scientologov

16. 11. 1999 21.04

Francosko sodišče je pet pripadnikov scientološke cerkve, med njimi tudi nekdanjega francoskega vodjo scientologov Xavierja Delamareja, spoznalo za krive goljufije. Delamare je bil obsojen na dve leti pogojno in 1700 dolarjev kazni. Hkrati je sodišče zavrnilo zahtevo scientološke cerkve, naj ji država podeli status religije.

O odprtih vprašanjih prihodnji teden

12. 11. 1999 16.40

Pogajalski skupini vlade in Slovenske škofovske konference (SŠk) za ureditev odprtih vprašanj med državo in Rimokatoliško cerkvijo (RKC) naj bi se po daljšem premoru znova sestali prihodnji teden. Tokrat bodo na vrsti pogovori o gmotnem položaju Cerkve, za katere obe strani predvidevata, da bodo dolgotrajni in zahtevni. Tako sta v pogovoru za STA povedala vodji vladne in cerkvene komisije, pravosodni minister Tomaž Marušič in Anton Stres.

Avstrijska cerkev odobrila poroko homoseksualcem

09. 11. 1999 08.10

Avstrijska reformistična cerkev se je včeraj po dolgih razpravah v okviru sinode v Bregenzu na zahodu Avstrije odločila, da odobri poroko homoseksualnih parov, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Zaključili zasedanje sinode

08. 11. 1999 21.29

Zdaj pa k zaključku prvega zasedanje sinode slovenske rimskokatoliške Cerkve. Udeleženci sinode so se na zasedanju ubadali predvsem z aktualnim težavami, danes pa so predstavili izjavo o spoštovanju začetka človekovega življenja. Z njo tudi utemeljujejo geslo sinode - Izberi življenje.

Novinarska konferenca predstavnikov sinode

08. 11. 1999 19.05

Ob koncu prvega zasedanja sinode Cerkve na Slovenskem, ki se je sklenilo v soboto popoldne, so predstavniki tajništva sinode na novinarski konferenci predstavili nekatere ugotovitve s plenarnega dela zasedanja in izjavo o spoštovanju začetka človekovega življenja, ki so jo pripravili v okviru sinodalnega dogajanja. V njej po besedah tajnika sinode Ivana Štuheca razumevanje začetka človekovega življenja postavljajo v kontekst razumevanja človeka, kakršno obstaja v okviru katoliške vere, obenem pa izhajajo tudi iz sodobnih znanstvenih dognanj na področju genetike.

Papež Janez Pavel II. v Gruziji

08. 11. 1999 16.50

Poglavar rimokatoliške cerkve papež Janez Pavel II. je danes prispel na dvodnevni obisk v Gruzijo.

Konec zasedanja sinode

06. 11. 1999 21.20

S slovesno mašo v ljubljanski stolnici se je pozno popoldne končalo prvo zasedanje sinode Cerkve na Slovenskem, ki poteka z geslom Izberi življenje. ''Naš vtis je, da je bilo to, kar smo doživeli, uspešno in da obljublja lepo prihodnost za Cerkev na Slovenskem,'' je zbranim dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode.

Ahern pozval k strpnosti

06. 11. 1999 10.31

Irski premier Bertie Ahern je včeraj končal dvodnevni obisk na Kosovu. Srečal se je z irskimi vojaki v sestavi mednarodnih sil KFOR, pogovarjal pa se je tudi z visokimi predstavniki Združenih narodov in zveze NATO ter vodilnimi predstavniki srbske skupnosti v pokrajini.

Cerkev z vizijo

05. 11. 1999 20.37

Izberi življenje! Pod tem geslom od sinoči v Zavodu svetega Stanislava poteka prvo zasedanje vseslovenske sinode. Glavni namen sinode je dognati, kako naj deluje vnaprej, da bo čimj bolj zadostila svojemu poslanstvu - biti v službi človeštva.

Izdali novo biografijo o papežu

05. 11. 1999 07.39

Ameriški pisatelj in teolog George Weigel je izdal avtorizirano biografijo o papežu Janezu Pavlu II. z naslovom Priča upanja: Življenje in delo Janeza Pavla II. Avtor tega obsežnega dela se je približno desetkrat srečal s poglavarjem rimskokatoliške cerkve in z njegovim dovoljenjem preučil sicer nedostopne zasebne arhive. Knjiga vsebuje še neobjavljena pisma, med katerimi so na primer papeževo pismo nekdanjemu sovjetskemu voditelju Leonidu Brežnjevu iz leta 1980, pismo kitajskemu politiku Deng Xiaopingu iz leta 1983 in pismo Mihailu Gorbačovu iz leta 1988. Po mnenju Weigla je 79-letni papež prej duhoven človek kot strateg, je zelo vedoželjen, odprt, spontan in ima zelo dober smisel za humor.

Jutri začetek vseslovenske katoliške sinode

03. 11. 1999 15.00

V Zavodu Sv. Stanislava v Ljubljani bo v prihodnjih dneh, od 4. do 6. novembra, prvo od dveh zasedanj sinode Cerkve na Slovenskem. Zasedanje - uradni začetek bo odprt tudi za javnost - se bo sklenilo v soboto s plenarnim zasedanjem in slovesno mašo v ljubljanski stolnici. Mašo bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.

Podpis zgodovinskega dogovora

31. 10. 1999 17.25

Vodilni predstavniki Vatikana in Luteranske svetovne zveze so danes v Augsburgu podpisali skupni dogovor o doktrini in s tem storili velik korak na poti sprave 478 let po tem, ko je Rim ekskomuniciral reformista in ustanovitelja nemškega protestantizma Martina Luthra.