cestni
Albanija gradi avtocesto
23. 06. 1998 08.18
Albanija bo s pomočjo sredstev programa Phare in evropske banke za investicije zgradila avtocesto, ki bo povezovala Tirano in Drač. Vrednost projekta je približno 44 milijonov ECU. Program EU zagotavlja 17 milijonov ECU, evropska banka za razvoj pa je ponudila posojilo v višini 22 milijonov ECU. Sedanji cestni odsek prevozi dnevno 10 do 12 tisoč avtomobilov dnevno, predvidevajo pa, da se bo njihovo število v petih letih povečalo za 12 do 15 odstotkov. Štiripasovna avtocesta dolžine 32 kilometrov bo povezana s supercesto Drač-Roghozine, ki so jo začeli graditi marca in naj bi bila predvidoma končana v dveh letih.
Odprli 18 km dolg most nad danskim Store Baeltom
05. 06. 1998 13.43
Danski kronski princ Frederik je danes odprl 18 kilometrov dolg cestni most nad Store Baeltom (Velikim pasom), ki bo otok Sjaelland s Koebenhavnom povezal z dansko celino. S tem so se začele tridnevne otvoritvene slovesnosti, na katerih pričakujajo 200.000 obiskovalcev. Most bo po en dan odprt za pešce, kolesarje in rolkarje.
Postopek proti Avstriji pred Evropskim sodiščem zaradi cestnin
02. 06. 1998 10.57
Evropska komisija je proti Avstriji pred Evropskim sodiščem sprožila postopek, češ da je cestnina na brennerski avtocesti pretirana in neskladna s skupno unijino zakonodajo o cestnih davkih.
Predlog zakona o popotresni obnovi Posočja bo vladi predložen predvidoma do konca tedna
11. 05. 1998 16.33
Medresorska skupina za pregled ocene škode je danes na ministrstvu za okolje in prostor obravnavala Predlog zakona o popotresni obnovi Posočja. Predstavila je nekaj novih predlogov in pripomb, ki jih bo zdaj preučilo ministrstvo za okolje in prostor, medresorska komisija pa naj bi predlog zakona znova obravnavala v sredo ali četrtek. Predlog zakona o popotresni obnovi Posočja naj bi vlada predvidoma obravnavala še na seji ta teden.
Vlada bo zakon o popotresni obnovi Posočja sprejela na izredni seji v Posočju
11. 05. 1998 15.28
Predlog zakona o popotresni obnovi Posočja danes na ministrstvu za okolje in prostor obravnava medresorska skupina za pregled ocene škode. Še danes naj bi bil posredovan v vladni postopek, tako da ga bo že jutri obravnaval vladin odbor za gospodarstvo. Vlada bo zakon predvidoma sprejela na izredni seji konec tedna, ki bo potekala v Posočju in bo namenjena tej problematiki, je STA izvedela na ministrstvu za okolje in prostor.
V treh v potresu najbolj prizadetih občinah poškodovanih 1437 objektov
08. 05. 1998 17.27
Škoda, ki je nastala s potresom 12. aprila, na državni infrastrukturi znaša 3,2 milijarde tolarjev, škoda na občinski ravni, torej na objektih, cestni infrastrukturi, kmetijstvu in gozdarstvu ter plazenju tal pa znaša 3,6 milijarde tolarjev, je razvidno iz pregleda ocene škode, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor po podatkih zbranih do 5. maja.
Smrtna žrtev v napadu teroristične skupine v Republiki Irski
02. 05. 1998 12.10
V sinočnjem poskusu roparskega napada manjše teroristične skupine na Irskem je bil ubit eden od storilcev. Kot je sporočila policija v Republiki Irski, je šest oboroženih moških na cestni zapori južno od Dublina, ki so jo postavili sami, skušalo zadržati vozilo za prevažanje denarja. Po podatkih policije so bili storilci pripadniki manjše republikanske skupine, ki zavrača sprejeti mirovni sporazum za Severno Irsko. Policija je kasneje prijela še preostalih pet storilcev. Pri njih so našli več kosov orožja, med njimi minomet, puško in dve ročni bombi.
Ministra Bergauerja obiskal italijanski veleposlanik
08. 04. 1998 17.17
Minister za promet in zveze Anton Bergauer je sprejel italijanskega veleposlanika v Sloveniji Massima Spinettija. Kot so sporočili z ministrstva za promet in zveze, sta sogovornika izrazila zadovoljstvo nad dobrimi odnosi med državama na področju prometa in zvez, dotaknila pa sta se tudi problematike stalnega pomanjkanja dovolilnic za mednarodni cestni prevoz. Pogovarjala sta se o predčasni izročitvi kvote dovolilnic za drugo polovico leta 1998, do katere naj bi prišlo najkasneje do srede maja. Minister Bergauer je izpostavil dobro sodelovanje italijanskih in slovenskih predstavnikov v delovni skupini CEATS, pa tudi v okviru trilaterale med Slovenijo, Italijo in Madžarske. Sogovornika sta med drugim izrazila željo po okrepitvi dejavnosti in srečanju ministrov, saj so dela na petem cestnem koridorju zelo intenzivna.
Dhaenens še vedno v kritičnem stanju
06. 04. 1998 17.40
- Nekdanji svetovni kolesarski prvak Belgijec Rudy Dhaenens je po nedeljski prometni nesreči še vedno na intenzivni negi v bolnišnici v Bruslju, tamkajšno osebje pa pravi, da je njegovo zdravstveno stanje še zelo kritično. Svetovni cestni prvak iz leta 1990 se je ponesrečil, ko se je vozilo, v katerem je bil sovoznik, iz še zdaj nepojasnjenih razlogov zaletelo v drog ob cesti. Dhaenens se je tedaj peljal na cilj kolesarske dirke po Flandriji, kjer bi moral komentirati za televizijsko postajo Eurosport.
Sneg ohromil Tokio
08. 01. 1998 14.12
Sneg je danes popolnoma ohromil Tokio. Moteni so cestni, železniški in letalski promet.
Intereuropa z miljardo tolarjev dobička v prvih devetih mesecih
28. 12. 1997 13.19
V borzni kotaciji A Ljubljanske borze se bo v kratkem začelo trgovati z rednimi delnicami družbe Intereuropa Koper. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev teh delnic v borzno kotacijo A, so v tej družbi lani zabeležili 1,04 milijarde tolarjev čistega dobička oz. 1,07 milijona tolarjev čistega dobička v konsolidiranem izkazu uspeha. Podoben znesek, milijardo tolarjev, pa so izkazali tudi že v prvih devetih mesecih tega leta.
Izgredi zaradi uboja dveh mladoletnikov
20. 12. 1997 10.02
Po uboju dveh mladoletnikov - ubili naj bi jih francoski policisti - je v noči na soboto prišlo do velikih izgredov. V predmestju Lyona so storilci zažgali 25 avtomobilov in ranili več policistov ter gasilcev, so sporočile tamkajšnje oblasti. Noč pred tem je bil na tamkajšnji policijski postaji pomotoma ubit nek mladenič. Že drugo noč zapored so na območju Meluna v bližini Pariza razgrajali mladoletniki, potem ko je policija v noči na četrtek v cestni zapori ustrelila nekega 16-letnika.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.