chirac
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
Začetek vrhunskega zasedanja EU
13. 10. 2000 00.00
Danes se bo začelo dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje EU, ki bo predvsem posvečeno dogovarjanju o institucionalnih reformah unije pred sprejemom novih članic. V ospredju zasedanja bodo tudi odnosi petnajsterice z ZRJ po porazu Slobodana Miloševića na septembrskih predsedniških volitvah. O tej temi se bodo voditelji članic EU pogovarjali z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki ga je predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, povabil v Biarritz.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Slovesnost ob združitvi Nemčij
03. 10. 2000 00.00
V Dresdnu se je danes začela uradna slovesnost ob 10. obletnici združitve Nemčij. Slovesne maše so se poleg predsednika Raua in kanclerja Schröderja udeležili številni svetovni voditelji.
Referendum v Franciji
24. 09. 2000 00.00
V Franciji je danes potekal referendum o skrajšanju predsedniškega mandata s sedmih na pet let, s čimer bi prekinili 127 let staro tradicijo. Francozi glede na javnomnenjske raziskave spremembo podpirajo, vendar naj bi bila volilna udeležba na referendumu zelo nizka. Skrajšanje mandata sta podprla tudi francoski predsednik Chirac in premier Jospin.
Francozi o skrajšanju predsedniškega mandata
24. 09. 2000 00.00
Danes se je v Franciji začel referendum o skrajšanju predsedniškega mandata. Približno 40 milijonov volilnih upravičencev se odloča o tem, ali skrajšati mandat predsednika države s sedem na pet let, s čimer bi spremenili določilo ustave, ki je v veljavi 127 let.
Zaporne kazni za zahodne državnike
21. 09. 2000 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je po dveh dneh sojenja na 20 let zapora obsodilo štirinajst visokih predstavnikov zahodnih držav in zveze Nato.
Novinarja pobegnila muslimanskim skrajnežem
20. 09. 2000 00.00
Dva francoska novinarja, ki so ju več kot dva meseca na otoku Jolo zadrževali pripadniki skrajne muslimanske skupine Abu Sajaf, sta se iz ujetništva rešila s pobegom in sta že odpotovala v Francijo. Novinarja nista ranjena in sta v dobrem zdravstvenem stanju.
Chirac zagotovil pomoč Poljski
19. 09. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je poljskemu premieru Jerzyju Buzeku danes v Parizu zagotovil, da verjame v uspešen zaključek pogajanj Poljske za vstop v Evropsko unijo. Po srečanju, ki je potekalo v prijateljskem ozračju, sta Chirac in Buzek dejala, da so odnosi med državama na vseh področjih izvrstni.
Člani VS podprli reforme
08. 09. 2000 00.00
Voditelji držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na seji med vrhom tisočletja v New Yorku sprejeli izjavo v kateri so izrazili potrebo po utrditvi osrednje vloge ZN v mirovnih operacijah in se strinjali, da so glede izvajanja teh potrebne korenite reforme. Delovno gradivo za voditelje 15 držav je bilo poročilo skupine strokovnjakov, ki so po naročilu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana izpostavili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave glede mirovnih operacij.
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Srečanje zunanjih ministrov EU
03. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri držav članic Evropske unije (EU) na neformalnem srečanju v francoskem Evianu danes razpravljajo o prihodnosti Evrope z ozirom na načrtovane institucionalne reforme, s katerimi se bo povezava pripravila na širitev. Razpravo o evropski prihodnosti sta z nizom predlogov pred meseci sprožila nemški zunanji minister Joschka Fischer in francoski predsednik Jacques Chirac.
Chirac za evropsko ustavo
29. 08. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je na letni konferenci francoskih veleposlanikov v Parizu ponovil svojo zahtevo, da bi Evropska unija sprejela ustavo. "Po francoskem predsedovanju Evropski uniji bi morali razmisliti o temeljnem besedilu, ki bi kasneje postalo prva evropska ustava," je poudaril Chirac.
Pogajanja je potrebno nadaljevati
30. 07. 2000 21.14
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov egiptovski kolega Hosni Mubarak sta med sinočnjim telefonskim pogovorom največ pozornosti posvetila propadu izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu in prihodnosti Bližnjega vzhoda, so sporočili z Elizejskih poljan. Chirac je Mubaraka seznanil še s vsebino svojega petkovega telefonskega pogovora z izraelskim premierom Ehudom Barakom in včerajšnjega obiska palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Parizu. Tako Chirac kot Mubarak sta se strinjala, da je potrebno bližnjevzhodna mirovna pogajanja nadaljevati.
Putinu podelili črni pas
23. 07. 2000 11.58
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, sicer navdušenemu judoistu, so ob robu vrhunskega srečanja industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) na japonskem otoku Okinava izkazali posebno čast. Ob obisku neke karatejske šole so mu podelili črni pas.
Vrh EU-Japonska v Tokiu
19. 07. 2000 11.16
V Tokiu je danes pred petkovim vrhunskim zasedanjem skupine G-8 v Okinavi potekal vrh Evropske unije in Japonske. Navzoči voditelji so sprejeli deklaracijo o Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), v kateri pozivajo, da bi se že letos začel nov krog večstranskih trgovinskih pogajanj.
Chirac posvaril pred ''ohromitvijo'' unije
04. 07. 2000 17.07
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v svojem govoru v Evropskem parlamentu v Strasbourgu posvaril, da bi neuspeh reforme EU prinesel ohromitev EU. ''Če ne bomo rešili vprašanj, kot sta sestava komisije in razdelitev glasov v ministrskem svetu, bo unija v kratkem času obsojena na ohromelost,'' je poudaril francoski predsednik in pred evropskimi poslanci, ki jim je predstavil prednostne naloge francoskega predsedovanja uniji, napovedal, da bi morali reformo unije uresničiti do decembra letos.
Francija prevzela vodenje EU
01. 07. 2000 21.14
Polletno predsedovanje Evropski uniji je danes od Portugalske prevzela <A HREF=http://www.presidence-europe.fr/pfue/static/acces5.htm target=_blank> Francija</A>. Kot ena od šestih ustanovnih članic unije je Francija v tej vlogi že enajstič. V vrh prednostnih nalog v drugi polovici leta Pariz postavlja priprave EU na sprejetje novih članic, torej medvladno konferenco o institucionalnih reformah, ki naj bi bila po načrtih petnajsterice končana do konca leta. Francija napoveduje tudi spodbujanje dinamike pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo in konec leta oblikovanje strategije za sklep pogajalskega procesa, obljub o določanju ciljnih datumov pa za zdaj ne daje. Visoko med prednosti je Pariz uvrstil še utrjevanje zunanjepolitične vloge EU in nadaljnje razvijanje skupne varnostne in obrambne politike.
Chirac za osamitev Dunaja
28. 06. 2000 08.18
Francoski predsednik Jacques Chirac je ob koncu dvodnevnega obiska v Nemčiji zatrdil, da ni spremenil svojega mnenja o sankcijah, ki jih je 14 držav EU februarja uvedlo proti Avstriji zaradi sodelovanja svobodnjakov v novi vladi. Po njegovih besedah Francija med svojim predsedovanjem EU, ki se začne 1. julija, ne bo ravnala drugače kot njena predhodnica Portugalska.
Nemčija in Francija ''avantgarda'' EU
27. 06. 2000 14.16
Nemčija in Francija bi morali biti po mnenju francoskega predsednika Jacquesa Chiraca ''utiralki poti'' za prihodnost Evropske unije. V svojem govoru pred nemških bundestagom je Chirac še dejal, da bi morala Pariz in Berlin skupaj z drugimi državami ustanoviti ''avantgardno skupino'', ki bi utrla pot v prihodnost EU. Ta skupina bi morala biti po mnenju francoskega predsednika ''odprta za vse, ki bi se ji želeli priključiti''.
Pokopali sirskega predsednika Asada
13. 06. 2000 20.50
V Damasku so danes pokopali sirskega predsednika Hafeza al-Asada. Pogreba so se udeležili vsi vidnejši državniki, ki sodelujejo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Od predstavnikov držav Evropske unije pa sta v Damask prispela le francoski predsednik Chirac in britanski zunanji minister Cook.
Ustanovitev skupne filmske akademije
10. 06. 2000 15.32
Predsednika Francije in Nemčije, Jacques Chirac in Gerhard Schröder, bosta 26. junija med obiskom francoskega predsednika v Nemčiji podpisala pogodbo o ustanovitvi Francosko-nemške filmske akademije v Berlinu, so se dogovorili na vrhu med državama v nemškem Mainzu. Akademija naj bi med drugim stimulirala francosko-nemške filmske koprodukcije ter distribucijo francoskih filmov v Nemčiji in obratno. Sedež akademije bo v Berlinu, v njej pa naj bi sodelovali producenti in režiserji obeh držav. O projektu o ustanovitvi akademije sta se Schröder in Chirac prvič pogovarjala novembra lani.
V Španiji o boju proti terorizmu
23. 05. 2000 19.30
Francoski in španski visoki predstavniki so na današnjem vrhu v španskem mestu Santander največ pozornosti namenili skorajšnjemu predsedovanju Francije Evropski uniji in boju proti terorizmu.
Začetek nemško-francoskega vrha
19. 05. 2000 21.21
Nemški kancler Gerhard Schröder, francoski predsedniko Jacques Chirac in premier Lionel Jospin so danes prispeli v dvorec Rambouillet pri Parizu. Osrednja tema pogovorov bo prihodnost Evrope. Pogovorov se bosta udeležila tudi zunanja ministra obeh držav Joschka Fischer in Hubert Vedrine.
Večina članic EU razmišlja o odpravi sankcij
04. 05. 2000 18.57
Avstrijske partnerice v EU napovedujejo odpravo sankcij proti Avstriji, je poročal nemški dnevnik Die Welt, ki se sklicuje na visoke predstavnike Evropske komisije in diplomatske vire iz držav članic EU.