cup
Znan datum iztirjenja Mira
19. 03. 2001 00.00
Delovna skupina strokovnjakov je na ponedeljkovem zasedanju v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi potrdila, da bodo postajo Mir iztirili 23. marca, poroča ruska televizijska družba NTV, ruski radio Radio Rosiji pa dodaja, da bo dokončna odločitev o tem sprejeta v torek 20. marca na medresorski komisiji za Mir pod predsedstvom generalnega direktorja ruske vesoljske agencije Rosaviakosmos Jurija Kopteva.
Iztirjenje Mira dan pozneje
18. 03. 2001 00.00
Rusko orbitalno znanstveno postajo Mir bodo iztirili najverjetneje dan pozneje kot so računali doslej. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi zaradi manjše hitrosti zniževanja tira postaje v zadnjih dneh z 80-ostotno verjetnostjo računajo, da bodo postajo potopili v petek približno ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, poroča ruski radio Radio Rosiji. Po podatkih CUP se je višina tira Mira zaradi naravnega zaviranja v višjih plasteh ozračja v zadnjih 24 urah znižala za 2,6 kilometra, njeni sistemi pa delujejo normalno. Postaja je danes dosegla srednjo višino 230,9 kilometra nad Zemljo. Akumulatorje Mira nameravajo dan pred iztirjenjem dodatno napolniti.
Mir še 236 kilometrov od Zemlje
16. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je še povprečno 236 kilometrov visoko. V zadnjih 24 urah se je njena orbita znižala za 2,5 kilometra, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi. Zaradi skorajšnjega iztirjenja postaje so preizkusili samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5, ki je od 27. januarja združena z Mirom.
Rekordno znižanje tira Mira
14. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je tir ruske orbitalne znanstvene postaje Mir v zadnjih 24 urah znižal za rekordnih 2700 metrov. Postaja v času celotne operacije iztirjanja še ni padala tako hitro. Mir je povprečno 240,9 kilometra visoko in tako kot doslej svobodno a nadzorovano "plava". Sončna aktivnost je še naprej visoka, zato se orbita Mira znižuje razmeroma hitro, a po zagotovilih ruskih strokovnjakov padanje izračunanih parametrov ne presega.
Kam bo padel Mir?
14. 03. 2001 00.00
Po poročanju ruske televizijske družbe ORT so območje, na katero bodo padli ostanki ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, nekoliko spremenili.
Mir vsak dan nižje
14. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je tir ruske orbitalne znanstvene postaje Mir od včeraj znižal za dva kilometra in znaša zdaj povprečno 243,6 kilometra. Zadnje dva dni je bila vesoljska postaja vsakih 24 ur dva kilometra nižje. Usoda Mira zanima več kot 80 držav.
Mir že na kritični višini
10. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je danes dosegla tako imenovano kritično višino 250 kilometrov nad Zemljo. Postajo so po prvotnem načrtu nameravali kmalu potem, ko bi se znašla na višini od 240 do 250 kilometrov nad Zemljo, iztiriti. V torek so se odločili, da jo bodo začeli iztirjati šele, ko bo na višini približno 215 kilometrov.
Usoda Mira odvisna od Progresa M1-5
05. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo prvo vključitev motorjev za znižanje orbite ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izvedli nad območjem Rusije. Takšen način je najbolj udoben za nadzor nad gibanjem postaje. Nadzor uresničujejo s pomočjo 12 ruskih zemeljskih postaj za spremljanje vesoljskih plovil na celotnem ozemlju Rusije.
Padec električne energije na Miru
04. 03. 2001 00.00
Namestnik vodje poletov v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Viktor Blagov je povedal, da je oskrba z električno energijo na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir ta teden padla do najnižje meje. Strokovnjaki CUP so položaj hitro popravili tako, da so manj pomembne instrumente na postaji izključili.
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Izbruh na Soncu pospešil padanje Mira
27. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da je ruska orbitalna znanstvena postaja Mir višino poleta nad Zemljo začela izgubljati hitreje, kot v prejšnjih dneh. Do hitrejšega padanja prihaja zaradi večje gostote ozračja, ki jo je povzročil ponedeljkov izbruh na Soncu.
Izstrelili Progres M-44
26. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 9.09 in 35 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je ob 9.18 in 24 sekund po srednjeevropskem času v orbito okoli Zemlje uspešno utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-44. Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi še izvedela, se bo tovorna ladja z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) združila v sredo predvidoma ob 10.48 po srednjeevropskem času.
Sojuz TM-31 premestili z Zvezde na Zarjo
24. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje vesoljskih poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31 ob 11.03 po srednjeevropskem času ločila od Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Poveljnik odprave William Shepherd, poveljnik Sojuza TM-31 Jurij Gidzenko in ladijski inženir Sergej Krikaljov, ki so na postaji od začetka novembra lani, so v ročno vodeni ladji obleteli postajo in jo pri tem predvidoma fotografirali. Predstavnica CUP Vera Medvedkova je povedala, da se je Sojuz TM-31 ob 11.38 po srednjeevropskem času samodejno združil z modulom Zarja, ki je del MVP.
Začeli priprave na iztirjenje Mira
07. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so se začeli pripravljati na iztirjenje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir. Vesoljski strokovnjaki preverjajo sisteme postaje, ki jih bodo uporabljali v času operacij potrebnih za znižanje orbite Mira in njegovo iztirjenje. Najprej so preizkusili sistem nadzora delovanja krmilnih raketnih motorjev s pomočjo katerih morajo postajo pred njenim spustom v ozračje pravilno usmeriti. Mir nameravajo po 8. marcu potopiti v Tihem oceanu. Doslej je veljalo, da bodo orbitalni kompleks, ki ima skupno maso 137 ton, začeli iztirjati v začetku marca in operacijo končali do 6. marca.
Ponovno težave s postajo Mir
22. 01. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir ima spet težave. Žiroskopski stabilizatorji postaje, imenovani girodini, ki so namenjeni za samodejno usmerjanje postaje proti soncu, namreč ne delujejo. Za to uporabljajo zdaj več deset manjših raketnih motorjev, ki jih upravljajo z Zemlje.
Stanje Mira boljše
21. 01. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji se stanje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izboljšuje. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so danes vključili šest žiroskopskih stabilizatorjev za usmerjanje postaje.
Težave z Mirom še niso končane
19. 01. 2001 00.00
Ruske orbitalne znanstvene postaje Mir še vedno ne morejo usmerjati. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so davi v glavni računalnik postaje naložili program za stabilizacijo postaje. Za izpolnitev te naloge je potrebno veliko električne energije, ki je na Miru ni dovolj. Usmerjanje Mira je nujno, da bi se z njim lahko združilo samodejno vesoljsko plovilo, ki ga bo predvidoma v začetku marca iztirilo.
Zapleti pri poskusu usmerjanja Mira
18. 01. 2001 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Valerij Lindin je sporočil, da vsi sistemi na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir znova delujejo. Glavni računalnik postaje Mir so uspeli vključiti in ga nalagajo s programsko opremo. Nalaganje, ki je mogoče le v kratkih presledkih, ko imajo z Mirom zvezo, bo zato trajalo do 1.00 zjutraj po srednjeevropskem času. Vesoljske postaje še vedno ne morejo usmerjati.
Likvidatorji Mira opravljali izpit
12. 01. 2001 00.00
V Centru za urjenje kozmonavtov (CPK) Jurij A. Gagarin v Zvezdnem mestu pri Moskvi je danes ves dan potekal zaključni izpit vesoljcev Genadija Padalke in Nikolaja Budarina, ki sta dobila dovoljenje za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir le v primeru, da sta vse najtežje položaje v času vadbenega poleta v simulatorjih vesoljskih plovil uspešno rešila. Kot kaže sta zahteven zaključni izpit opravila uspešno.
Popoln nadzor nad Mirom
28. 12. 2000 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) Valerij Lindin je včeraj zatrdil, da imajo v centru popoln nadzor nad orbitalno postajo Mir. Vesoljski strokovnjaki v CUP menijo, da je skoraj 20-urno prekinitev zveze s postajo povzročila nenadna in nerazumljiva izguba električne energije na Miru. Po ponovni vzpostavitvi zveze s postajo v torek so povedali, da ni potrebe za takojšnje pošiljanje kozmonavtov na postajo ali za pospešeno iztirjanje Mira.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Našli denar za postajo Mir
26. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je danes sprejela odločitev, da bo za podporo orbitalni znanstveni postaji Mir in za njeno možno iztirjenje februarja prihodnje leto s pomočjo dveh tovornih vesoljskih ladij vrste progress namenila 750 milijonov rubljev ali približno 27 milijonov dolarjev. To je po koncu seje vlade novinarjem sporočil namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov.
Hrvaška - Slovenija 23:24
21. 10. 2000 00.00
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v uvodnem krogu mednarodnega turnirja Simpa Croatia Cup v Zagrebu premagale Hrvaško s 24:23 (11:9).
Madžarke ugnale Olimpijo
27. 08. 2000 00.00
Madžarska ženska rokometna reprezentanca je v tretjem krogu mednarodnega turnirja Neutro Roberts Cup 2000 v Ljubljani premagala ljubljansko Olimpijo z 42:22 (23:9). Najboljša strelka pri Madžarkah je bila Baloghova z devetimi zadetki, pri Olimpiji pa Vinčičeva, ki je mrežo nasprotnic zatresla petkrat. O zmagovalcu turnirja bo odločalo zadnje srečanje, v katerem se bosta danes, 27. avgusta, ob 12. uri pomerila Krim Neutro Roberts in hrvaška Podravka.
Progress M1-3 se je združil z MVP
09. 08. 2000 00.00
Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.
Zvezda prevzela nadzor nad vodenjem MVP
03. 08. 2000 19.33
Ruski modul Zvezda, s katerim se je 26. julija združila Mednarodna vesoljska postaja (MVP), je prevzel nadzor nad vodenjem MVP. Po združitvi MVP z Zvezdo so več dni preverjali delovanje opreme modula. Po uspešnih preizkušnjah so na povelje Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi naloge upravljanja sistema za usmerjanje MVP iz računalnika modula Zarja prenesli na računalnik Zvezde. Na enak način so z modula Unity prenesli upravljanje telekomunikacij. Pred uresničenjem obeh prenosov so morali zaradi uskladitve delovanja vseh sistemov po manjši težavi z zvezo, ki je nastala v času samodejne združitve modulov, tri računalnike Zvezde zagnati ponovno. MVP bo morala predvidoma v torek sprejeti samodejno tovorno vesoljsko ladjo vrste progress M1, ki jo bodo na kozmodromu Bajkonur izstrelili v nedeljo zvečer.
Kosmos-2371 utirjen v geostacionarno orbito
06. 07. 2000 13.53
Ruski umetni satelit Kosmos-2371, ki so ga za potrebe ruskega obrambnega ministrstva na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu včeraj izstrelili z raketo proton-K, je utirjen v geostacionarno orbito.
Star Trek ConQuest Online v prodaji
03. 07. 2000 16.16
V prodajo je prišla igra Star Trek ConQuest Online, ki je namenjena samo večigralskemu igranju preko interneta. V igri prevzamete vlogo Q-ja ter morate s svojo floto zavzemati planete drugih igralcev. Skozi igro si z zbiranjem točk, orožja in naključnih predmetov povečujete svojo moč. V igri so prisotne tudi osebe iz nadaljevanke, kakor sta recimo Riker in Picard.
Sojuz TM-30 pristal v Kazahstanu
16. 06. 2000 22.10
Po skoraj 73 dneh se je danes v Kazahstanu uspešno končal prvi privatno financirani vesoljski polet s človeško posadko. Pristajalni odsek ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-30 s kozmonavtoma Sergejem Zaljotinom in Aleksandrom Kalerijem, ki sta delala na orbitalni znanstveni postaji Mir, je pristal 40 kilometrov jugovzhodno od Arkalika.