dan spomina
Obletnica padca Vukovarja
18. 11. 2001 00.00
Na današnji dan pred desetimi leti se je po trimesečnih bojih zlomila hrvaška obramba Vukovarja. Sabor je ta dan pred dvema letoma razglasil za dan spomina na vukovarske žrtve.
Mirovne demonstracije po Evropi
10. 11. 2001 00.00
V Rimu, Berlinu in Londonu so potekale demonstracije nasprotnikov globalizacije in ameriških napadov na Afganistan.
Razprava o pobojih mora biti strpna
01. 11. 2001 00.00
Letošnji dan spomina na mrtve so v veliki meri zaznamovala tudi nova odkritja množičnih grobišč žrtev povojnih pobojev, ki znova odpirajo razmišljanja in razpravo o dogodkih iz polpretekle zgodovine.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2001 00.00
Na današnji dan so po državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo.
V Pentagonu našli črni skrinjici
15. 09. 2001 00.00
Preiskovalci so našli črni skrinjici letala, ki je med torkovim terorističnim napadom strmoglavilo na Pentagon. Kot je za 24 ur povedal predstavnik Pentagona, je FBI skrinjici že prenesel v laboratorij, kjer bodo poskusili rekonstruirati potek dogodkov.
Dan žalovanja za žrtvami
14. 09. 2001 00.00
Ob dnevu žalovanja so s tremi minutami molka po vsej Evropi izrazili sožalje nad žrtvami torkovega napada v ZDA. Žalovanju se je pridružila tudi Slovenija.
Bush: ZDA bodo svet popeljale do zmage
13. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je danes dejal, da bodo "Združene države svet popeljale do zmage". Napovedal je tudi, da si bo jutri v New Yorku ogledal razdejanje po torkovem terorističnem napadu.
V EU z rešitvijo vprašanja pregnancev?
13. 05. 2001 00.00
Društvo nemških pregnancev je danes nemško vlado pozvalo, da pri pristopnih pogajanjih vzhodnoevropskih držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji odpre tudi vprašanje kršitve človekovih pravic pri izgonu nemškega prebivalstva iz teh držav po drugi svetovni vojni. Društvo je ob tem pozvalo tudi EU, naj nove članice medse sprejme šele, ko bodo te odpravile odloke, ki kršijo človekove pravice in so omogočili izgon nemškega prebivalstva.
ZZB NOB podelila priznanje Kučanu
26. 04. 2001 00.00
Skupščina Zveze združenja borcev narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) je na slavnostni seji ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) in začetku organiziranega upora proti okupatorjem podelila priznanja združenja in sprejela spomenico seje. V njej so med drugim zapisali, da se je državni praznik dan upora proti okupatorju uveljavil kot oblika kolektivnega spomina na prizadevanja in dejanja, ki jih je slovenski narod imel in izvedel v okviru programa OF. Najvišje priznanje, listino ZZB NOB je prejel predsednik republike Milan Kučan, ki se je za priznanje zahvalil in ob tem povedal, da ga sprejema s spominom na vse tiste, ki so skozi zgodovino ohranjali dostojanstvo slovenskega naroda.
Srbi spoštujejo premirje
15. 03. 2001 00.00
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je sporočil, da je jugoslovanska vojska danes umaknila težko orožje z območja Bujanovca, Preševa in Medvedja na jugu Srbije, tako kot to določa sporazum o premirju na jugu Srbije. Sporazum so v ponedeljek podpisali albanski uporniki in srbska vlada pod okriljem zveze NATO, v skladu z njim pa je vojska težko orožje vrnila v vojašnice. Prekinitev ognja, ki na jugu Srbije velja od torka, strani spoštujeta.
Prepovedali demonstracije skrajnežev
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije desničarskih skrajnežev v Nemčiji ob spominskih dnevih, kot je dan spomina na holokavst, bo v prihodnje lažje prepovedati. Nemško zvezno ustavno sodišče je namreč z včerajšnjo odločitvijo prepovedalo načrtovane demonstracije desničarskih skrajnežev. Na sodišču so pojasnili, da lahko takšna zborovanja prepovejo, če ogrožajo javni red. Za veljavnost te odločitve ni potrebna sprememba že obstoječega zakona, so še pojasnili na sodišču.
Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona
12. 02. 2001 00.00
Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.
V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga
16. 01. 2001 00.00
V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.
Praznik Vseh svetih
01. 11. 2000 00.00
Cerkev na 1. november že skoraj 1200 let obhaja praznik Vseh svetih. Praznik, ki temelji na občečloveškem spoštovanju umrlih, se po tradiciji združi z obiskom pokopališč in molitvijo za pokojne.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2000 00.00
Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.
Spomin na žrtve holokavsta
02. 05. 2000 19.08
Po vsem Izraelu so danes v spomin šestih milijonov žrtev holokavsta za dve minuti prižgali sirene.
Sobota dan spomina na nogometno tragedijo
15. 04. 2000 10.43
Vse današnje nogometne tekme angleške Premier League se bodo začele ob 15.06 in z minuto molka v spomin na žrtve največje nesreče na angleških stadionih pred 11 leti. Takrat je v gneči in paniki na stadionu Hillsborough umrlo 96 navijačev. Pri angleški nogometni zvezi (FA) so se za takšno spominsko slovesnost odločili, ker bo 15. april prvič po nesreči leta 1989 spet sobota.
V Nemčiji Dan spomina na žrtve nacizma
27. 01. 2000 14.36
V Nemčiji danes obeležujejo Dan spomina na žrtve nacizma. Šestih milijonov Judov, ki so bili ubiti v času nacizma, se bodo simbolično spomnili z začetkom gradnje osrednjega spominskega centra žrtvam holokavsta v Berlinu. Slovesnosti se bo udeležil tudi nemški kancler Gerhard Schroeder. Žrtev so se spomnili tudi na posebnem zasedanju parlamenta.
Obletnica dokončnega umika JLA
21. 10. 1999 21.49
V okviru obeležitev osme obletnice odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije je bila v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki danes popoldne krajša slovesnost. Ob tej priložnosti so pripadniki Slovenske vojske v spomin na dogodke leta 1991 skupaj s predstavniki veteranskih organizacij simbolično zasadili pet lip.
Šesta obletnica Metelkove - mesta
06. 09. 1999 15.25
Te dni mineva šesto leto, odkar si je v objektih nekdanje vojašnice na Metelkovi svoj prostor izborila ljubljanska neinstitucionalna kultura. Člani Mreže za Metelkovo so namreč 10. septembra 1993 iz bojazni, da bodo umetnikom namenjene prostore porušili, del objektov zasedli in v njih prenočili, že naslednji dan pa je Metelkova postala prizorišče različnih kulturnih dejavnosti in to ostala tudi v naslednjih šestih letih.
Vseslovensko zborovanje
25. 06. 1999 14.45
V Velenju poteka veliko zborovanje v spomin na boje, ki so v tem stoletju pomembno zaznamovali Štajersko, Koroško in Prekmurje, pa tudi ostalo Slovenijo. Zbrani na prireditvi z geslom Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo so se spomnili bojev za severno mejo, narodnoosvobodilnega boja in bojev za samostojno Slovenijo. Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl, udeležence pa je nagovoril tudi predsednik države Milan Kučan.
Jutri dan spomina na žrtve holokavsta
12. 04. 1999 20.07
Antisemitizem v svetu se je lani okrepil, vendar pa je število resnih incidentov lani ostalo enako kot leto poprej, je zapisano v letnem poročilu o antisemitizmu, ki ga je danes objavila univerza v Tel Avivu. Sicer pa se bo svet jutri s številnimi slovesnostmi spominjal žrtev holokavsta.
Poslanica ministra Školča ob slovenskem kulturnem prazniku
06. 02. 1999 10.33
Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, je minister za kulturo Jožef Školč na državljanke in državljane naslovil poslanico, v kateri je zapisal, da ''živimo v letu, ki bo zaradi neizprosne logike številk iz dneva v dan prinašalo nove in nove epohalne obračune: katera je bila najboljša plošča, kdo najboljši dramatik, kateri film vseh časov in brez koga bi literatura ne bila, kar je - to so vprašanja, ki nam jih bo neizogibno zastavljal prelom stoletja. Idealen čas torej za Prešerna, za sodoben spoprijem z avtorjem, ki mu tudi 150 ali 200 let zgodovinskega spomina ne more ničesar odvzeti, temveč le bogati njegovega duha in plemeniti njegove besede.''
60. obletnica kristalne noči - začetka genocida nad Judi
09. 11. 1998 10.23
Po vsej Nemčiji se bodo danes spomnili 60. obletnice kristalne noči, ki je pomenila začetek splošnega genocida nad Judi. V sinočnjem sporočilu ob tej obletnici je nemški kancler Gerhard Schroeder zapisal, da je bila kristalna noč ''zločin brez primere in bo vedno ostala dan spomina na neizmerno trpljenje''. Šestdeset let zatem gledamo v prihodnost, ne da bi pozabili na preteklost, je še zapisal Schroeder, ki meni, da je nemški narod dokazal demokratično zrelost, ko se je kritično oddaljil od skrajne desnice.
Klima o moralni odgovornosti ob dnevu spomina na žrtve nacionalsocializma
05. 05. 1998 14.53
Ob spominskem dnevu proti nasilju in rasizmu, v čast žrtev nacionalsocializma, ki ga v Avstriji danes praznujejo prvič, je avstrijski kancler Viktor Klima na seji vlade poudaril "moralno odgovornost vseh ljudi" v Avstriji, da ohranijo spomin na čase nacionalsocializma. Po kanclerjevih besedah bi moral biti 5. maj "dan kolektivnega spomina na barbarstvo in dan kolektivnega opomina, da ne smemo nikdar več zapustiti temeljev demokracije, svobode in pravice". Na današnji dan leta 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Odločitev o obeležitvi tega zgodovinskega dogodka je novembra lani soglasno sprejel avstrijski parlament. Ob prazniku bosta imela danes oba domova parlamenta skupno slavnostno zasedanje.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.