davka
Minister Razgoršek odprl 31. Mednarodni obrtni sejem v Celju
11. 09. 1998 10.57
V Modri dvorani celjskega sejmišča je danes minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek slovesno odprl 31. Mednarodni obrtni sejem, pomembno poslovno, strokovno, gospodarsko in družabno srečanje malega gospodarstva Srednje Evrope. Letošnje prireditve se na 55 tisočih kvadratnih metrih razstavnih površin udeležuje 1794 razstavljalcev iz 30 držav. Največjo obrtno podjetniško prireditev v Sloveniji, ki bo potekala do nedelje, 20. septembra, v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije pripravlja družba Celjski sejem.
Država povečala posebni prometni davek od piva
14. 07. 1998 16.46
Država si je v poletnem času, ko se prodaja piva precej poveča, s povečanjem posebnega prometnega davka od piva zagotovila dodatna sredstva za integralni proračun. V zadnjem Uradnem listu (št. 50, 10. julij) je namreč objavljena uredba o določitvi zneska posebnega prometnega davka od piva. V skladu z njo morajo pivovarji od sobote dalje za posebni prometni davek namesto dosedanjih 2000 tolarjev za hektoliter piva nameniti 900 tolarjev več, to je 2900 tolarjev. Kot so za STA povedali na ministrstvu za finance, naj bi se iz naslova povišanja tega davka v proračunu do konca leta nabrala nekaj manj kot milijarda tolarjev. V trgovinah se bo pivo podražilo, ko bodo prejeli nove pošiljke. pivo naj bi bilo v maloprodaji dražje za 4,5 odstotka. V Pivovarni Union so povedali, da zaradi podražitve pričakujejo, da bo prodaja piva padla za pet odstotkov. Odgovorni v Pivovarni Laško pa za pojasnila glede učinkov povišanja omenjenega posebnega davka niso imeli časa.
O oprostitvi DDV in njegovi ničelni stopnji
10. 07. 1998 14.36
Ministrstvo za finance je danes pripravilo prvo delovno srečanje z novinarji v zvezi z uvedbo davka na dodano vrednost (DDV). Taka srečanja bodo poslej vsak teden, za tokratno pa so si na ministrstvu izbrali dve temi, in sicer oprostitev plačevanja DDV in njegova ničelna stopnja.
Bruselj predlaga plačevanja davka na dodano vrednost za elektronsko kupljeno blago
19. 06. 1998 08.18
Evropska komisija ocenjuje, da bi morali potrošniki v Evropski uniji, ki blago kupujejo preko interneta, za te izdelke plačati davek na dodano vrednost, tudi če so jih naročili v tretjih državah. Davek na dodano vrednost naj bi plačevali na izdelke, ki jih nakupijo elektronsko, dobijo pa po pošti. Prodaja izdelkov, ki se jih da elektronsko poslati do potrošnika, naj bi bila obdavčena kot usluge. Evropska komisija poudarja, da želi s tem predlogom preprečiti nepošteno konkurenco, vendar priznava, da bo takšen sistem težko uvesti. Zato se bo posvetovala še z vladami članic petnajsterice in ustanovila posebno strokovno delovno skupino, ki se bo ukvarjala z vidiki morebitne izvedbe predloga.
Davek na dodano vrednost za učinkovitejši davčni sistem in vstopnica v Evropsko unijo
24. 05. 1998 11.32
Davek na dodano vrednost in neposredni problemi ob njegovi uvedbi so bili glavna tema včerajšnjega tretjega in obenem zadnjega dne srečanja udeležencev Društva davčnih svetovalcev Slovenije. Po predlogu zakona o trošarinah in zakonu na dodano vrednost naj bi oba začela veljati prvega julija prihodnje leto predvsem zato, ker naj bi bilo takrat več primernega časa za prehod od sedanjega sistema prometnih davkov k sistemu davka na dodano vrednost.
DZ obravnaval pet zakonskih predlogov
23. 04. 1998 07.58
Državni zbor je skozi t.i. predhodne zakonodajne obravnave pospremil kar pet zakonskih predlogov, in sicer zakon o pospeševanju turizma in zakon o ekonomskih conah skozi drugo obravnavo, zakone o deviznem poslovanju, o bančništvu in o nematerializiranih vrednostnih papirjih pa skozi prvo zakonodajno branje.
V Švici davek na vino?
11. 04. 1998 10.38
V Švici razmišljajo, da bi prvič po letu 1937 uvedli davek na vino. Predlog o uvedbi davka na vino je podprla komisija za zdravstvo nacionalnega sveta in če si bo zakonski osnutek zagotovil podporo tudi v ostalih pristojnih telesih, bodo morali Švicarji v prihodnje plačevati od deset rapov do enega franka na liter žlahtne kapljice. Na predlog so se ostro odzvali vinogradniki. Prihodke od "vinskega davka" - za sprejem bi bilo potrebno celo spremeniti ustavo - naj bi po predlogu komisije namenili izključno za zmanjševanje socialnih posledic alkoholizma. Oblasti v Švici ocenjujejo, da omenjeni stroški znašajo več kot 3,5 milijarde mark letno. V Švici sicer že poznajo davek na pivo in žgane pijače.
Drobnoprodajne cene naftnih derivatov v povprečju višje za 5,05 odstotkov
26. 03. 1998 18.59
Slovenska vlada je na včerajšnji seji izdala soglasje za povprečno povečanje drobnoprodajne cene z ekološko takso svetlih naftnih derivatov (bencin in plinska olja) za 5,05 odstotka.
Končal se je seminar o davčni politiki
23. 03. 1998 13.39
V Škofji Loki se je končal mednarodni seminar o socialni davčni politiki, ki sta ga pripravila Društvo Ivan Cankar in Friedrich Ebert Stiftung. Na seminarju so bile predstavljene nemške izkušnje na področju socialne davčne politike, so sporočili iz Društva Ivan Cankar.
Ekvador v finančni krizi zaradi El Nina
19. 03. 1998 09.55
Ekvadorska državna blagajna je zaradi meteorološkega pojava El Nino na robu kolapsa, je dejal finančni minister Marco Flores. Pojasnil je, da denarja praktično ni več in država kmalu ne bo več zmogla plačevati stroškov. Flores je kot izhod v krizi predlagal 14-odstotno povečanje davka na dodano vrednost. Škoda, ki jo je v preteklih mesecih v Ekvadorju povzročil El Nino, je dosegla 2 milijardi dolarjev.
V Bruslju zasedajo ministri EU za finance in za kmetijstvo
16. 02. 1998 10.36
V Bruslju danes ločeno zasedajo ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance ter ministri za kmetijstvo.
Matični odbor podprl zakona o različnih davkih
04. 02. 1998 12.22
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je v prvi obravnavi podprl spremembo zakona o davku na izplačane plače, ki predvideva neobdavčitev vseh plač pod 130.000 tolarjev bruto ter novelo zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, ki prav tako spadata v t.i. vladni varčevalni paket.
Nove podražitve na Poljskem
02. 02. 1998 08.21
Na Poljskem so se te dni podražile telekomunikacijske storitve, višje so cene v železniškem in avtobusnem prevozu, predvidena pa je tudi podražitev poštnih storitev. Najbolj so se narasle cene telefonskih storitev, in sicer zaradi večjega davka na dodano vrednost, ki se je povečal s sedem na 22 odstotkov. Telefonski pogovori so tako odslej dražji za 15 odstotkov. Cene v železniškem prometu so višje za devet odstotkov, avtobusni prevoz pa je dražji za 10 odstotkov. Dražje bodo tudi poštne storitve, in sicer za 10 odstotkov, cene žganih alkoholnih pijač pa bodo višje za povprečno 12 odstotkov.
Varteks znižuje cene zaradi davka na dodano vrednost
18. 01. 1998 10.19
Vodstvo varaždinskega Varteksa je objavilo, da bo podjetje s prihodnjim tednom vnovič znižalo maloprodajne cene svojih proizvodov za štiri odstotke.
Vlada znižala prodajne cene naftnih derivatov - maloprodajne cene ostajajo nespremenjene
15. 01. 1998 16.29
Slovenska vlada je na današnji seji znižala prodajne cene naftnih derivatov. Hkrati pa je vlada zvišala stopnje davka od prometa določenih naftnih derivatov, tako da maloprodajne cene ostajajo nespremenjene. Zaradi zvišanja prometnega davka se bo v državni proračun predvidoma steklo za 424 milijonov tolarjev dodatnih sredstev na mesec.
Začasno zaustavljeno trgovanje z delnicami Istrabenza
06. 01. 1998 12.19
V skladu z zakonom o trgu vrednostnih papirjev, sklepom odbora za sprejem članov in vrednostnih papirjev na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev in poslovnikom Ljubljanske borze je izdajatelj Istrabenz iz Kopra obvestil javnost, da je podjetje OMV Istrabenz, trgovina z nafto in naftnimi derivati, 22. decembra 1997 prejelo drugostopenjsko odločbo sodišča, v kateri Davčni urad Republike Slovenije ugotavlja domnevne nepravilnosti pri obračunavanju in plačevanju prometnega davka od prometa z naftnim derivatom kurilno olje EL v letu 1996. Ljubljanska borza je zato do objave celovite informacije glede omenjenega problema danes, 6. januarja, začasno zaustavila trgovanje z delnicami Istrabenza, so sporočili z Ljubljanske borze.
V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06
Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.
Obdavčena tudi božična in novoletna darila
20. 12. 1997 10.23
Na Davčni upravi Republike Slovenije so opozorili, da se v skladu z zakonom o dohodnini obdavčujejo tudi vsa novoletna darila. Tako se prejemek, ki ga otrok prejme kot darilo ob novem letu v denarju, bonih ali v naravi obdavči s 25-odstotno stopnjo. Vendar mora izplačevalec oz. podjetje davek obračunati in odvesti le v primeru, ko davek presega dva odstotka povprečne plače v predpreteklem mesecu - zadnji podatek je za oktober, in sicer v višini 2963 tolarjev. To pomeni, da če podjetje obdaruje otroke v višini 11.852 tolarjev, mu ni potrebno odvesti davka.
Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo
17. 12. 1997 15.22
Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.
Poljaki se strinjajo s stroški za vstop v NATO
16. 12. 1997 10.08
Na Poljskem se strinjajo z morebitnim porastom stroškov za vojaške namene zaradi vstopa v zvezo NATO. V raziskavi javnega mnenja inštituta Pentor, opravljene septembra, se je 44 odstotkov vprašanih izreklo za uvedbo enkratnega posebnega davka za obrambo, 23 odstotkov bi se strinjalo s posebnim davkom za daljše obdobje. Četrtina anketiranih nasprotuje vsakršnim dodatnim stroškom za vojsko; tretjina se strinja z namestitvijo sil zveze NATO na poljskih tleh, dobra petina pa začasno namestitev jedrskih sil v primeru krize.
Ob cestah so pokopavali že stare Rimljane
28. 11. 1997 08.49
Izraelski pogrebci z uvozom posmrtnih ostankov Judov iz diaspore, katerih poslednja želja je bila, da bi bili pokopani v Sveti deželi, vsako leto zaslužijo več kot 10 milijonov dolarjev. Komentatorja judovskega dnevnika Haaretz pa v zvezi s tem moti predvsem dejstvo, da od tega denarja nihče ne plačuje davka državi. Pogrebni zavodi za pogreb na navadnem pokopališču pokojnikovim svojcem zaračunajo 5000 dolarjev, za obred na najbolj prestižnem pokopališču na Oljski gori v vzhodnem Jeruzalemu pa morajo ti odšteti kar 25.000 zelencev. Po podatkih izraelskega ministrstva za zdravstvo so lani na ta način uvozili posmrtne ostanke 1200 ljudi, letos pa naj bi bilo njihovo število še večje. Ker izraelska pokopališča postajajo premajhna jih morajo širiti: na zahodu Jeruzalema so pokopališče na griču Givat Šaul v zadnjih letih razširili vse do avtoceste, ki povezuje Jeruzalem in Tel Aviv.
Od naslednjega meseca bodo pokojnine višje za pol odstotka
21. 11. 1997 12.01
Pokojnine in drugi prejemki bodo od 1. novembra letos v primerjavi s predhodnim mesecem višji za 0,5 odstotka. Tako je sklenil Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) na današnji seji, na kateri je med drugim obravnaval uskladitev pokojnin in drugih dajatev na podlagi gibanj plač v mesecu septembru.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Nemška vladna koalicija sklenila dogovor o solidarnostnem davku
02. 10. 1997 00.00
Predstavniki nemške vladne koalicije so ponoči dosegli dogovor o nadomestitvi sredstev v državni proračun v primeru odprave t.i. solidarnostnega davka, namenjenega financiranju obnove nekdanje Vzhodne Nemčije. Davek, ki zdaj znaša 7,5 odstotkov davka na dohodek, naj bi se s 1. januarjem 1998 zmanjšal na 2 odstotka.
Lufthansa si v letu 1997 obeta več kot milijardo DEM dobička
29. 09. 1997 00.00
Vodja financ pri nemški letalski družbi Lufthansi Klaus Schlede je za borzni časnik, ki izhaja v Frankfurtu, povedal, da si njegov koncern letos obeta povečanje dohodka od predhodnega davka pri davku na dodano vrednost za več kot 300 milijonov mark ter odtod tudi več kot milijardni dobiček. Po porastu dohodka od predhodnega davka na dodano vrednost v prvem polletju letos s 119 ma 397 milijonov mark Lufthansa tudi v drugi polovici leta 1997 pričakuje dobre finančne rezultate.