davkoplačevalci
Mirovni shod v Ljubljani
18. 09. 2001 00.00
Društvo Humanitas je organiziralo mirovni shod proti vojni, na katerem se je zbralo približno 100 mirovnikov iz vse Slovenije.
De Juan končal obisk
03. 02. 2001 00.00
Svoj obisk v Sloveniji je končal priznani finančni strokovnjak Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Aristobulo de Juan. Z ministrom za finance Antonom Ropom in pristojnimi delovnimi skupinami, v katerih so tudi predstavniki Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) ter Banke Slovenije, se je pogovarjal o privatizaciji obeh državnih bank, v okviru tridnevnega obiska pa se je včeraj sestal tudi s premierom Janezom Drnovškom. De Juan je na današnji novinarski konferenci dejal, da mora Slovenija čim hitreje privatizirati državni banki, s čimer bo dosegla večjo moč in konkurenčnost bančnega sistema, obenem pa bo s prodajo zmanjšala javni dolg.
Clinton razburja javnost
03. 02. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova žena Hillary Clinton sta včeraj objavila, da bosta plačala 85.000 dolarjev za sporna darila, ki sta jih prejela leta 2000, medtem ko naj bi preostala darila že predala Nacionalnim arhivom. Kongres pa bo prihodnji teden začel zaslišanja v zvezi s sporno pomilostitvijo milijarderja Marca Richa, kritik pa sta deležna tudi zaradi množice daril, ki sta jih po odhodu iz Bele hiše odnesla v svoji novi domovanji v Chappaqui in Washingtonu. Bill Clinton je poleg tega izzval ogorčenje javnosti, ker si je izbral ogromen prostor za pisarno v najdražjem predelu New Yorka, kar bi morali plačati davkoplačevalci. Poznavalci menijo, da je vzrok za precejšnjo priljubljenost novega predsednika Georga Busha tudi grenak priokus zadnjih dni Clintonove vladavine.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Za letošnje OI 1,89 milijarde dolarjev
12. 10. 2000 00.00
Vlada avstralske zvezne države Novi Južni Wales je sporočila, da bodo olimpijske in paraolimpijske igre v Sydneyju stale 1,89 milijarde ameriških dolarjev. Več kot polovico te vsote bodo morali prispevati avstralski davkoplačevalci.
Bo Amerika tokrat prisluhnila Kučanu?
13. 08. 2000 00.00
Komentator časopisa New York Times Anthony Lewis se je med obiskom v Sloveniji pogovarjal s predsednikom Milanom Kučanom o možnih ukrepih zahoda za preprečitev agresije na Črno Goro in predsednikove odgovore objavil v sobotni številki časopisa. "Milan Kučan, predsednik najuspešnejše od nekdanjih jugoslovanskih republik, pozna jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića že 40 let in odkar se je ta pred ducatom let podal na pot demagogije in prelivanja krvi, je zahodu ponudil modre nasvete, ki so bili prevečkrat ignorirani," piše Lewis. Kučan je v pogovoru z Lewisom Američanom svetoval, naj povečajo navzočnost šeste flote v jadranskem morju in naj bodo pripravljeni, da črnogorskemu predsedniku Milu Djukanoviću pomagajo z vojaškimi inštruktorji.
Drago vzdrževanje kraljevskih palač
26. 06. 2000 21.52
Britanski davkoplačevalci so v lanskem letu porabili 15 milijonov funtov za vzdrževanje kraljevskih palač, kar je za 800.000 funtov manj kot leto prej. Nacionalni urad za kontrolo računov je letos prvič imel dostop do popolnih finančnih dokumentov iz kraljevskih palač. V svojem poročilu so zajeli vse pomembne kraljevske zgradbe, od palače Buckingham, gradu Windsor do Kensingtonske palače. Po besedah predstavnika Buckingham Palace je bilo 70.000 funtov porabljenih za obnovitvena dela v omenjeni palači.
Kanadsko pleme Nasga'a bo dobilo zemljo in denar
14. 04. 2000 13.35
Kanadski parlament je včeraj potrdil in tako uzakonil sporazum, po katerem naj bi kanadsko indijansko pleme Nisga'a dobilo svoje ozemlje.
Stroški sojenja heroinski navezi
29. 03. 2000 20.33
Sojenje gorenjski heroinski navezi, njene člane so pred dvema tednoma obsodili na visoke zaporne kazni, je stalo 58 milijonov tolarjev. Država jih zdaj bo najverjetneje izterjala. Šesterica obsojenih bo, ko bo sodba pravnomočna morala sodišču plačati 50 milijonov tolarjev.
Kraljica Elizabeta bo prisiljena varčevati
07. 07. 1999 08.37
Kraljica Elizabeta velja za eno najbogatejših žensk na svetu. Letos pa ji grozi, da ji bodo zamrznili vsoto, ki je sicer namenjena vodji države za njegove funkcijske izdatke. Britanska vlada namreč namerava prihodnje leto preprečiti kakršnokoli povišanje omenjene vsote, saj naj bi po njihovem mnenju kraljica v zadnjih desetih letih od davkoplačevalcev prejela še preveč. Kraljevska družina je prejšnji teden sporočila, da je pričela varčevati pri potovanjih, vzdrževanju svojih dvorcev in celo pri porabi plina in elektrike ter tako v enem letu privarčevala 7,5 milijonov evrov. Buckinghamska palača je lani tudi sporočila, da kraljičin mož in sestra, princ Filip in princesa Margaret, pri potovanju z vlaki uporabljata upokojensko kartico za popust. Kraljevska družina se sicer že celo desetletje trudi, da bi čim manj potrošila in se tako izognila negodovanju v medijih in med davkoplačevalci.