dediščino
Rihterjeva v Dubrovniku
31. 03. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter se je v Dubrovniku na povabilo hrvaškega ministra za kulturo Antuna Vujića udeležila konference ministrov na temo Kultura in konflikti. Ministrica Rihterjeva je vodila okroglo mizo z naslovom Kulturna raznolikost, identiteta in globalizacija. Udeleženci okrogle mize so osrednjo pozornost namenili vlogi kulture in mednarodnemu sodelovanju v kulturi pri preprečevanju konfliktov z medsebojnim spoznavanjem različnih kultur in spoštovanjem raznolikosti. Soglašali so z idejo o poglobljenem regijskem sodelovanju, pozdravili pa so tudi idejo o stalni konferenci ministrov za kulturo držav srednje in jugovzhodne Evrope.
Virtualni muzej v Torontu
24. 03. 2001 00.00
Kanadska ministrica za kulturno dediščino Sheila Copps je v Torontu slavnostno odprla Kanadski virtualni muzej, ki na svoji spletni strani interneta omogoča dostop do zbirk iz 625 muzejev iz cele države.
Kipe uničili zaradi ogorčenja
20. 03. 2001 00.00
Posebni odposlanec afganistanskih talibanov Sajed Rahmatulah Hasimi je v New Yorku pojasnil drugo plat medalje uničevanja dveh budinih kipov v Bamijanu, ki je vzbudilo ogorčenje mednarodne javnosti. Hasimi je v pogovoru za New York Times dejal, da je svet talibanskih verskih učenjakov sprejel odločitev o uničenju kipov zaradi ogorčenja nad odnosom mednarodne skupnosti. Verske učenjake naj bi razjezila mednarodna delegacija evropskih diplomatov in Unesca, ki je ponudila denar za zaščito in obnovo budinih kipov, obenem pa zavrnila prošnje za pomoč afganistanskemu ljudstvu, ki umira zaradi lakote in mednarodnih sankcij.
Kulturna dediščina in izzivi globalizacije
12. 03. 2001 00.00
Od 5. do 7. aprila bo Slovenija prvič gostila konferenco ministrov za kulturno dediščino držav članic Sveta Evrope. Osrednja tema ministrske konference bo Kulturna dediščina in izzivi globalizacije. Svet Evrope je odločitev o gostitelju konference sprejel novembra leta 1999 na seji odbora ministrov. Gostiteljica konference je slovenska vlada oziroma ministrica za kulturo Andreja Rihter. V Portorožu naj bi se zbrali ministri oziroma njihovih namestniki 47 držav članic Sveta Evrope.
Uničenje predislamskih spomenikov
10. 03. 2001 00.00
Največja kipa Bude na svetu, ki sta vklesana v skalo blizu mesta Bamijan v osrednjem delu Afganistana, sta že skoraj popolnoma uničena, je sporočil pomočnik vrhovnega poveljnika talibanov Abdul Hai Mutmaen. Dodal je, da je uničenih že od 80 do 90 odstotkov kipov. Medtem je talibanski poveljnik, mula Mohamed Omar, zavrnil pakistanske prošnje, naj vnovič preuči ukaz o uničenju vseh predislamskih spomenikov in podob v državi.
Predstavitev knjige Zgodbe muzejskih predmetov
05. 03. 2001 00.00
V sejni dvorani Občine Šempeter-Vrtojba so predstavili knjigo Zgodbe muzejskih predmetov, ki jo je napisala profesorica zgodovine in publicistka Tea Černe. Delo, v katerem je zbran izbor replik in drugih predmetov iz slovenskih muzejev, je novost na slovenskem knjižnem trgu, saj na izviren način predstavlja slovensko kulturno dediščino. Ker ima vsak od opisanih eksponatov svojo zgodbo in zgodovino, so v knjigi predstavljeni tudi muzeji, v katerih predmete hranijo, posamezne pokrajine, iz katerih izhajajo, širše gledano pa tudi država, v kateri so zaživeli.
Talibani uničili že večino budinih kipov
03. 03. 2001 00.00
Kot vse kaže, je svet dokončno izgubil boj za kulturno dediščino Afganistana. Islamski skrajneži talibani, ki v državi vladajo zadnjih pet let, so danes sporočili, da so že uničili večino kipov bude v mestih Herat, Gaznij in Kabul, sedaj pa poteka uničevanje budinih kipov vklesanih v stene mesta Bamijan.
Kobariški muzej v Galeriji Ars
13. 02. 2001 00.00
V torek, 13. februarja 2001 ob 19.30, bodo v Galeriji ARS na Čevljarski 2 odprli drugi zimski večer, na katerem se bo tokrat predstavil eden najmlajših in obenem eden najbolj zanimivih muzejev - Kobariški muzej. Tokratno predstavitev bosta obiskala tako ministrica za kulturo Andreja Rihter, kot tudi kobariški rojak in prejšnji minister za kulturo Jožef Školč.
Večerno pomenkovanje v Galeriji Ars
24. 01. 2001 00.00
V ljubljanski galeriji Ars so v seriji predstavitev slovenskih muzejev sinoči podali osebno izkaznico celjskega Muzeja novejše zgodovine. Večera se je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej na Slovenskem, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija.
Pomenkovanje o kulturni dediščini
23. 01. 2001 00.00
V galeriji Ars je v večeru celjskega Muzeja novejše zgodovine obiskovalce pozdravila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej pri nas, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija. Muzejski večeri bodo organizirani vsak torek okoli dvajsetega v mesecu.
Clinton še zadnjič nagovoril američane
19. 01. 2001 00.00
Bill Clinton je iz Ovalne sobe v Beli hiši še zadnjič nagovoril Američane. V sedemminutnem govoru v najbolj gledanem času je izrazil upanje za nadaljevanje uspešne politike zadnjih osmih let, ki se odraža tudi v najdaljšem neprekinjenem obdobju gospodarske rasti v ZDA doslej.
2001 - evropsko leto jezikov
31. 12. 2000 00.00
Svet Evrope je januarja leta 1999 sprejel odločitev, da bo leto 2001 Evropsko leto jezikov (European Year of Languages - EYL). Evropska unija pa se je akciji uradno priključila junija letos. Dejavno vlogo bo imela tudi specializirana organizacija UNESCO. Cilj je proslaviti evropsko jezikovno dediščino in spodbuditi učenje jezikov kot sredstva za soočenje z gospodarsko, socialno in kulturno izmenjavo v dobi globalizacije.
Podpora Sloveniji za vstop v Eurimages
02. 12. 2000 00.00
Upravni odbor evropskega sklada za kinematografske koprodukcije Eurimages, ki deluje pri Svetu Evrope, je na svoji seji 28. novembra enoglasno podprl pripravljenost Slovenije, da postane njegova 26. članica. Pred odločitvijo je Slovenija pojasnila svoje poročilo o stanju kinematografije v Sloveniji v letu 1999, člani delegacije pa so odgovarjali še na dodatna vprašanja predsednika in nekaterih članov upravnega odbora s področja avdiovizualne politike in regulative. Končna odločitev o vključitvi Slovenije v Eurimages bo predvidoma padla sredi decembra na sestanku Eurimagesa v Parizu, kjer naj bi Slovenija že sodelovala kot opazovalka.
Poljski literarno-založniški obisk
05. 11. 2000 00.00
Jutri in v torek bodo v Ljubljani na obisku ugledni predstavniki poljske literature in založništva, pisatelj Ryszard Kapuscinski ter direktorja založb Universitas in Muza, Andrzej Nowakovski in Andrzej Chrzanowski. Nowakovski je kot pooblaščenec poljskega ministrstva za kulturo in narodno dediščino na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu skrbel za predstavitev Poljske države gostje, Chrzanowski pa je tudi predsednik poljskega združenja založnikov. Pogovor s pisateljem Kapuscinskim - znan je predvsem kot poročevalec z različnih kriznih območij sveta - bo jutri zgodaj popoldne v prostorih Društva slovenskih pisateljev, srečanje in pogovor s poljskima založnikoma pa v torek dopoldne, prav tako v prostorih DSP.
Svetovni dan turizma
28. 09. 2000 00.00
Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, je bila osrednja prireditev v Sloveniji strokovni posvet na temo Slovenski turizem in naravna in kulturna dediščina. Pripravili so ga ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Turistična zveza Slovenije (TZS), Urad slovenske nacionalne komisije za Unesco in javni zavod Škocjanske jame. Na strokovnem posvetu so udeleženci predstavili mnogo projektov, katerih namen je vključiti naravno in kulturno dediščino v slovensko turistično ponudbo. Slovenija ima bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo je potrebno še bolj vključiti v turistično ponudbo, je nocoj na novinarski konferenci pred slavnostnim sprejemom v ljubljanski Vili Podrožnik ob svetovnem dnevu turizma povedal minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Ob tej priložnosti je minister Razgoršek ponovil pobudo za ustanovitev nepremičninskega sklada za upravljanje s turističnimi objekti. Sklad bi sofinanciral turistične objekte, ki so pomembni za razvoj določene regije in so v državni lasti in propadajo ali pa jih lastniki ne morejo obnavljati. O bogati naravni in kulturni dediščini v Sloveniji je spregovorila tudi generalna direktorica Slovenske turistične organizacija (STO) Barbara Gunčar in dodala, da bo strokovna komisija pri STO izbrala pet do šest projektov, ki jih bo STO podprla pri razvoju in vključevanju v turistično ponudbo. Na nocojšnji novinarski konferenci so med drugim predstavili tudi nekaj podatkov o letošnji turistični sezoni, ki jih je zbral Statistični urad Republike Slovenije. Turistični obisk je bil letošnje leto do konca avgusta dober ne le v primerjavi z letom 1999, temveč tudi z letom 1998. Poleg tega je bil letošnji avgust v tujskem turizmu najboljši od osamosvojitve Slovenije. Svetovni dan turizma je septembra leta 1979 razglasila generalna skupščina Svetovne turistične organizacije zato, ker je 27. septembra leta 1970 generalna skupščina sprejela svoj statut.
Predavanja o slovenski dediščini
22. 09. 2000 00.00
S predavanjem dr. Vere Smole z ljubljanske filozofske fakultete na temo Slovenska narečja med drugimi slovanskimi narečji se je danes na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU nadaljeval ciklus predavanj o slovenski naravni in kulturni dediščini. Ciklus je Uprava RS za kulturno dediščino v sodelovanju s centrom pripravila ob Dnevih evropske kulturne dediščine v Sloveniji, ki potekajo med 20. in 30. septembrom.
Kanadska fundacija podpira obnovo Štanjela
19. 09. 2000 00.00
Predstavnika mednarodne fundacije za zgodovinsko dediščino,
Kozjanski regijski park gostitelj simpozija o naravi
15. 09. 2000 00.00
V Gradu Podsreda v Kozjanskem regijskem parku se je danes začel dvodnevni bavarsko - slovenski simpozij za naslovom "Natura 2000. Izzivi za Slovenijo, kandidatko za EU". Na simpoziju, ki ga prireja Kozjanski regijski park v sodelovanju z Bavarsko akademijo za varstvo narave in urejanja krajine, se bodo udeleženci pogovarjali o ohranjanju narave in njeni biološki pestrosti. Slovenija se kot ena izmed kandidatk za vstop v EU vse bolj zaveda izzivov in nalog, ki jih prinaša proces približevanja skupni evropski naravovarstveni politiki. Z maastrichtsko pogodbo, ki so jo članice Evropske unije podpisale leta 1992, so namreč sprejele obvezo in pravila ravnanja z naravno dediščino ter načine njenega vključevanja v vsa področja politike Evropske unije. Ohranjanje narave in njene biološke pestrosti predstavlja središče aktivnosti 5. akcijskega programa varstva okolja. Te aktivnosti temeljijo na direktivah o varstvu ptic, flore, favne in habitatov. Načrtovana usmeritev Slovenske akademije za varstvo narave, razvoj podeželja in regionalni razvoj predstavlja pomemben korak v smislu uresničevanja novih nalog znotraj pridružitvene strategije. Slovenija je v zadnjih letih sprejela in ratificirala vse glavne mednarodne konvencije s področja varstva narave, sprejela je zakon o ohranjanju narave, ki je v skladu z evropsko zakonodajo, ter dopolnila prostorski plan z usmeritvami pri načrtovanju in rabi prostora, ki bo v prihodnje omogočil ustanovitev novih naravnih parkov. Predvidoma do konca tega oziroma v začetku prihodnjega leta bosta vladi predloženi tudi dve uredbi o ustanovitvi regijskega parka Kočevje - Kolpa ter regijskega parka Snežnik. V zaključni fazi pa je tudi projekt kartiranja habitatnih tipov, ki bo osnova za vzpostavitev omrežja Natura 2000, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, kjer menijo, da je omenjeni dvodnevni seminar zagotovo pomemben korak na poti k uskladitvi slovenske naravovarstvene politike z evropsko.
Univerzitetna oddelka v občini Komen?
16. 08. 2000 00.00
Župan občine Komen Uroš Slamič bo na današnji konferenci v štanjelskem gradu, predstavil tekoče aktivnosti, povezne z obnovo in ureditvijo Štanjela in s tem povezanimi obnovitvenimi deli v Ferrarijevem vrtu, obnovo Kvadratnega stolpa in ureditvijo treh trgov. Med temami, o katerih bo župan Slamič spregovoril novinarjem, so tudi o predlogi Občine Komen za namestitev nekaterih državnih in regionalnih ustanov v Štanjelu.
Obnova Štanjela
16. 08. 2000 00.00
Na področju obnove in ureditve Štanjela, pri katerih aktivno sodeluje tudi občina, trenutno poteka več dejavnosti, tri najpomembnejše pa so obnova Ferrarijevega vrta, priprave na obnovo kvadratnega stolpa in za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev treh trgov, s katerimi bo končno rešena tudi problematika parkiranja dnevnih obiskovalcev, je na današnji novinarski konferenci poudaril župan občine Komen Uroš Slamič.
Univerzitetna oddelka v občini Komen?
14. 08. 2000 00.00
Župan občine Komen Uroš Slamič bo na novinarski konferenci, ki bo v sredo, 16. avgusta, v štanjelskem gradu, predstavil tekoče aktivnosti, povezne z obnovo in ureditvijo Štanjela in s tem povezanimi obnovitvenimi deli v Ferrarijevem vrtu, obnovo Kvadratnega stolpa in ureditvijo treh trgov. Med temami, o katerih bo župan Slamič spregovoril novinarjem, so tudi o predlogi Občine Komen za namestitev nekaterih državnih in regionalnih ustanov v Štanjelu.
Dnevi evropske kulturne dediščine
12. 07. 2000 14.05
Letošnji jubilejni, že deseti dnevi evropske kulturne dediščine bodo v večini držav po Evropi in tudi v Sloveniji potekali v zadnji tretjini septembra, od 21. do 30. Domači prireditelji so uprava za kulturno dediščino v sklopu ministrstva za kulturo, regionalni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, muzeji, galerije ter izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Po prvem obvestilu iz uprave bo pri Kulturnih poteh 2000, kot se akcija imenuje pri nas, sodelovalo 16 slovenskih mest. Pod vodstvom konzervatorjev si bo mogoče ogledati dvajset obnovljenih kulturnih spomenikov, v muzejih bodo brezplačno na ogled razstave in udeležba v ustvarjalnih delavnicah, dneve pa bodo pospremili še koncerti in okrogle mize. Med sodelujočimi ustanovami sta s svojimi prireditvami letos prvič tudi dve šoli, srednja trgovska šola iz Ljubljane in Srednja lesarska šola iz Nove Gorice.
Zbirka Arteast 2000+ na Metelkovi
25. 06. 2000 14.56
V novih muzejskih prostorih na Metelkovi 22 v Ljubljani so sinoči odprli razstavo novonastajajoče mednarodne zbirke umetniških del z naslovom Arteast 2000+. Kustosinja razstave je Zdenka Badovinac, direktorica ljubljanske Moderne galerije, njeni svetovalci pa Viktor Misiano, Piotr Piotrowski, Harald Szemann in Igor Zabel. Razstava je, tako kot evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3, odprta do 24. septembra.
450 let slovenske knjige
11. 06. 2000 16.48
Osrednjo proslavo 450-letnice izida prve slovenske knjige na Trubarjevi domačiji na Rašici je s svojo navzočnostjo počastilo več ministrov nove slovenske vlade na čelu s premierom Andrejem Bajukom. Ta je v svojem pozdravu spomnil, da se z jezikom ohranja in razvija narodova samobitnost, knjiga pa zagotavlja njegov kulturni obstoj. Knjiga poleg tega posamezniku in narodu omogoča vstopiti v zgodovinski spomin, kar še posebej velja za Slovence. Slovenci svoj obstoj in razvoj dolgujemo knjigi, od Brižinskih spomenikov do dandanes, in tega tudi slovenska država ne bi smela pozabiti. Sprejemamo izzive novih časov, a nanje moramo odgovarjati kot Slovenci, je poudaril Bajuk in dodal: ''Spoštujmo in varujmo to dragoceno dediščino, da jo bomo kot neprecenljivo bogastvo predali generacijam, ki prihajajo!''
Ex-tempore Muljava 2000
24. 05. 2000 12.55
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Ivančni Gorici in galerija Kresnička prirejata deveti slikarski Ex-tempore Muljava 2000, ki se bo začel v petek, 26. maja, na Jurčičevi domačiji na Muljavi. V soboto, 27. maja, pa bo podelitev treh odkupnih nagrad za najboljša dela in odprtje razstave, ki bo trajala do 27. junija. Udeleženci bodo letos predstavili slovensko ljudsko dediščino, še posebej se bodo posvetili ljudskemu stavbarstvu in vsem kmečkim poslopjem, ki so vpeta tako v človeško kot tudi v naravno okolje.
Mitja Ferenc o kočevskih Nemcih
04. 05. 2000 09.09
Svetovalec direktorja za varstvo zgodovinske dediščine na Upravi RS za kulturno dediščino Mitja Ferenc bo nocoj ob 20. uri v Pokrajinskem muzeju Kočevje predaval o temi Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev 1942-1956.
Odkrili ostanke palače iz predislamskega obdobja
06. 03. 2000 13.50
Iraški arheologi so nedavno na območju Babela 100 kilometrov južno od Bagdada našli ostanke palače iz predislamskega obdobja, piše neki iraški tednik. Po besedah predstavnika oddelka za arheologijo in dediščino Abdela Hamida Akkarja je bila arhitektura omenjene palače izjemna. Arheologi so sicer poleg ostankov palače našli še razne kipce, lončeno posodo, orodje in steklene predmete.
Spominski sklad Wolfganga Koeppna
02. 02. 2000 15.41
Nobelov nagrajenec za literaturo Guenter Grass se je odločil ustanoviti sklad Wolfganga Koeppna. Iz časopisov naj bi namreč izvedel, da Koeppnovi rojstni hiši grozi propad, zato se je odločil, da vzpodbudi njeno sanacijo in hkrati literarno dediščino Koeppna predstavi širši javnosti, je povedal direktor Greifswaldskega arhiva Gunnar Mueller-Waldeck. Koliko denarja namerava v sklad prispevati Grass, še ni znano, frankfurtska založba Suhrkamp pa je v ponedeljek že napovedala izdajo prve knjige iz Koeppnovega literarnega opusa, prozo z naslovom Pod Phantasiero (Unter dem Phantasiero), ki naj bi izšla že junija letos.
CNN o Lipici in Lipicancih
24. 12. 1999 16.55
Ameriška televizijska postaja CNN je v okviru serije Za železno zaveso danes objavila krajši <A HREF=''http://cnn.com/TRAVEL/PURSUITS/GETAWAYS/9809/lipizzaners.ap/index.html'' target=_blank> prispevek o Lipici in Lipicancih</A>. Poleg krajše zgodovine kobilarne in ozemlja, na katerem stoji, je novinar, ki se je oglašal iz Lipice, pojasnil tudi ozadje spora z Avstrijo glede vodenja izvorne rodovne knjige za Lipicanca in postopek za zaščito geografskega porekla, ki ga je pri WTO sprožila Slovenija.
Atelje Gustava Klimta bodo preuredili
22. 12. 1999 16.00
Mednarodno združenje Arch Foundation namerava dunajski atelje Gustava Klimta (1862-1918), avstrijskega slikarja in vodilnega predstavnika dunajske secesije, preurediti v kulturni center. Avstrijsko finančno ministrstvo, ki je lastnik poslopja z ateljejem, je namreč napovedalo prodajo. Urad za zaščito nacionalne dediščine je doslej zavračal, da bi atelje uvrstili v kulturno dediščino, ker naj v njem ne bi bilo ohranjenih dovolj originalnih predmetov. Po besedah ustanoviteljice Arch Foundation Francesce Habsbourg je to še edina vila, v kateri je živel in ustvarjal Klimt, ki je še niso porušili. Klimt, avtor simboličnih stenskih slikarij, portretov in krajine, je v ateljeju deloval od 1912 do 1918. Tu je med drugim ustvaril tudi fresko v spomin na Beethovna.