dejavnost
Turistična zveza Slovenije si je za letošnje leto zadala pester program dela
02. 02. 1998 15.58
Turistična zveza Slovenije (TZS) bo v letu 1998 usmerjala svojo dejavnost v bolj učinkovit razvoj turistične društvene dejavnosti in s tem prispevala h kakovostnemu razvoju turizma. Letošnji program dela turistične društvene organizacije zajema 26 projektov, med njimi pet novih. Najpomembnejši med projekti še vedno ostaja akcija Moja dežela - lepa urejena in čista, v kateri slovenski kraji med seboj tekmujejo v urejenosti. Leta 1998, ki ga je TZS razglasila za leto športa v turizmu, pa se bo v krovni organizaciji prostovoljno združenih turističnih društev dogajalo še marsikaj - med drugim si bodo še naprej prizadevali za rešitev problematike slovenskih počitniških domov na Hrvaškem.
Avstrijski minister za gospodarstvo prihaja v Slovenijo
22. 01. 1998 15.52
Na dvodnevni obisk v Slovenijo bo popoldne prispel avstrijski minister za gospodarstvo Hannes Farnleitner. Že popoldne se bo srečal z ministroma za ekonomske odnose in razvoj ter za gospodarsko dejavnost, Marjanom Senjurjem in Metodom Dragonjo, v petek dopoldne pa se bo pogovarjal še z direktorjem urada za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem in predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Med svojim obiskom v Sloveniji bo minister Farnleitner slovesno odprl tudi prostore novega avstrijskega veleposlaništva v Sloveniji.
Novice BSA
21. 01. 1998 18.32
(<b>Romunija</b>) Po prvih racijah pri softverskih piratih ob koncu minulega leta je združenje založnikov poslovne programske opreme BSA (Business Software Alliance) v Romuniji objavilo >>vojno napoved<< piratom v sporočilu za javnost, ki ga je izdala skupaj z romunsko policijo in uradom za zaščito avtorskih pravic. To sporočilo so objavile štiri najbolj priljubljene TV postaje, šest dnevnikov, dve radijski postaji in ena tiskovna agencija. Sodijo, da je sporočilo doseglo blizu osem milijonov ljudi. Microsoftovo romunsko podružnico ter romunsko BSA je zatem poklicalo izjemno veliko ljudi.
Rusija omejila dejavnost tujih zavarovalnic
07. 01. 1998 08.45
Tuje zavarovalnice v prihodnje ne bodo smele več zavarovati premoženja ruskih podjetij ali državljanov. To naj bi bila posledica spremembe ustreznega zakona, ki jo je odobril predsednik Boris Jelcin. Ruski dnevnik Rosiskaja Gazeta je tudi poročal, da bodo smele tuje zavarovalnice po novem v Rusiji opravljati le pozavarovalniške posle ter sklepati vzajemna zavarovanja za ruska podjetja.
Intereuropa z miljardo tolarjev dobička v prvih devetih mesecih
28. 12. 1997 13.19
V borzni kotaciji A Ljubljanske borze se bo v kratkem začelo trgovati z rednimi delnicami družbe Intereuropa Koper. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev teh delnic v borzno kotacijo A, so v tej družbi lani zabeležili 1,04 milijarde tolarjev čistega dobička oz. 1,07 milijona tolarjev čistega dobička v konsolidiranem izkazu uspeha. Podoben znesek, milijardo tolarjev, pa so izkazali tudi že v prvih devetih mesecih tega leta.
Digitel se pripravlja na sodelovanje na razpisu
22. 12. 1997 16.05
Družba Digitel se intenzivno pripravlja na sodelovanje na javnem razpisu za dodelitev dveh koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM. Kot so danes povedali predstavniki Digitela, so že odkupili dokumentacijo, na razpis (rok za oddajo ponudb se izteče 20. februarja prihodnje leto) pa nameravajo oddati kakovostno ponudbo.
Jutri podpis kolektivnih pogodb dejavnost
21. 12. 1997 12.27
Predstavniki delodajalskih in delojemalskih organizacij bodo jutri, 22. decembra, podpisali kolektivno pogodbo za tekstilne, obla~ilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti (KPtoupd), ter novo kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti Slovenije.
Nadaljevanje izredne seje DZ
26. 11. 1997 16.32
Državni zbor je v popoldanskem nadaljevanju 16. izredne seje obravnaval amandmaje k dopolnjenem predlogu proračuna za letošnje leto. DZ je danes obdelal 50 od več kot tristo vloženih amandmajev, oziroma potrdil je vse amandmaje, ki jih je predlagala vlada, ostale pa zavrnil. Tako je proračunska postavka ministrstva za gospodarsko dejavnost s danes sprejetim vladnim amandmajem višja za 850 milijonov tolarjev in znaša 12,2 milijarde tolarjev. Pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj pa so poslanci s sprejetjem vladnega amandmaja zmanjšali za 150 milijonov tolarjev sredstva namenjena za dokapitalizacijo Slovenske izvozne družbe.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.