dejavnosti
Slovenija v pripravah na NATO
03. 01. 1998 14.53
Do aprila 1999, ko bo Severnoatlantska zveza vnovič razmislila o širitvenem procesu, je ostalo poldrugo leto časa. Slovenija, ki je članstvo v zavezništvu opredelila kot svoj prednostni cilj, je že ob več priložnostih izrazila pričakovanje, da bo prav na vrhunskem srečanju zavezništva leta 1999, ko bodo v povezavo vstopile prve tri povabljenke, Poljska, Češka in Madžarska, prejela povabilo za članstvo.
V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06
Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.
Intereuropa z miljardo tolarjev dobička v prvih devetih mesecih
28. 12. 1997 13.19
V borzni kotaciji A Ljubljanske borze se bo v kratkem začelo trgovati z rednimi delnicami družbe Intereuropa Koper. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev teh delnic v borzno kotacijo A, so v tej družbi lani zabeležili 1,04 milijarde tolarjev čistega dobička oz. 1,07 milijona tolarjev čistega dobička v konsolidiranem izkazu uspeha. Podoben znesek, milijardo tolarjev, pa so izkazali tudi že v prvih devetih mesecih tega leta.
Majhna rast slovenske industrijske proizvodnje
22. 12. 1997 14.12
Industrijska proizvodnja kljub hitri rasti ostaja le malo višja od lanske. Oktobra je naraščala po 1,09 odstotka mesečno ali skoraj 14 odstotkov letno, bila pa je le za 1,3 odstotka večja kot pred letom in v desetih mesecih skupaj le za malo več kot odstotek nad primerljivo lansko. Podobno kot septembra se je tudi oktobra povečevala proizvodnja v rudarstvu, predelovalni dejavnosti in oskrbi z električno energijo. Celoletna proizvodnja bo, ob verjetnem nadaljevanju ugodnih produkcijskih tendenc, ostala za spoznanje (približno za odstotek) nad primerljivo lansko.
Jutri podpis kolektivnih pogodb dejavnost
21. 12. 1997 12.27
Predstavniki delodajalskih in delojemalskih organizacij bodo jutri, 22. decembra, podpisali kolektivno pogodbo za tekstilne, obla~ilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti (KPtoupd), ter novo kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti Slovenije.
Imenovali novo upravo Litostroja
20. 12. 1997 10.20
Na seji nadzornega sveta Litostroja so za novega predsednika uprave Litostroja imenovali Petra Bajca. Za novega člana uprave, ki pokriva razvoj in programski del, pa so potrdili dr. Janeza Kramarja, profesorja iz Strojne fakultete. Nova uprava, ki bo začela z delom v ponedeljek, 22. decembra, naj bi podroben sanacijski program Litostroja pripravila najkasneje v šestih mesecih. Vendar pa bo vrsto dejavnosti, med njimi dejavnosti na področju preprečevanja nenadzorovanih akcij s strani upnikov, pa tudi na področju takojšnje usposobitve Litostroja za konkuriranje pri poslih, začela takoj.Na petkovi seji nadzornega sveta niso posebej govorili o problematiki plač delavcev, vendar pa sta tako novi predsednik uprave kot tudi novi član uprave že pred današnjim sestankom opravila vrsto pogovorov z odgovornimi ljudmi v slovenski vladi, kjer sta že dobila nekaj zagotovil.
Poostren nadzor nad zaposlovanjem na črno
18. 12. 1997 16.47
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve od letošnjega julija izvaja v sodelovanju z davčnimi in delovnimi inšpektorji ter policijo poostren nadzor zaposlovanja in dela na črno, še posebej na področjih, kjer je ta problem najbolj pereč. Sredina akcija je pokazala, da so v Ladjedelnici Izola zaposlovali tujce brez delovnih dovoljenj; gre predvsem za hrvaške kooperante, ki so opravljali zahtevne varilske posle. To je v nasprotju s slovensko zakonodajo, zato so zahtevali njihovo takojšnjo ustavitev dela, dokler družba ne pridobi ustreznih dokumentov.
Frlec na zasedanju OVSE
18. 12. 1997 15.15
Zunanji minister Boris Frlec se bo danes in jutri udeležil šestega vrha Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE). Na njem bo sodelovalo 54 delegacij držav članic, delegacije partnerskih držav in predstavniki mednarodnih organizacij. Srečanje bo v znaku dejavnosti OVSE po lanskem vrhu v Lizboni, novi varnostni arhitekturi in drugim vprašanjem. Minister Frlec bo predstavil stališča Slovenije o evropskem varnostnem modelu in o reševanju krize na Balkanu.
O sanaciji Litostroja
17. 12. 1997 09.12
Na povabilo podpredsednika vlade Marjana Podobnika so se sestali predstavniki slovenske različice sanacije Litostroja, nekateri kandidati za novo vodstvo Litostroja in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. V pogovoru so ocenili sedanje razmere in se opredelili do prednostnih nalog za sanacijo stanja.
Rop zagotovil, da 38-odstotne obdavčitve študentskega dela ne bo
16. 12. 1997 09.43
Na srečanju med ministrom za delo, družino in socialne zadeve Tonetom Ropom ter predstavniki študentskih organizacij univerz v Mariboru in Ljubljani ter Zveze ŠKIS, ki je na pobudo ministra Ropa potekalo pozno popoldne, je minister predstavnike študentov seznanil z odločitvijo vlade, da je predlog o posebnem davku na določene prejemke, po katerem bi bilo delo študentov preko študentskih servisov na novo obdavčeno z 38-odstotnim davkom, umaknjen iz vladne procedure.
Koncesija za gradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn
15. 12. 1997 18.14
Inštitut za obnovljive vire energije v današnjem sporočilu za javnost navaja, da ljubljanska Sava ne izpolnjuje osnovnih pogojev za kandidiranje v razpisnem postopku za pridobitev koncesije za izgradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn.
Porast BDP v ZRJ letos ocenjujejo na med 7,5 in 8 odstotkov
15. 12. 1997 08.54
Po prvih statističnih ocenah naj bi ZR Jugoslavija letošnje leto zabeležila porast bruto družbenega proizvoda (BDP) med 7,5 in 8 odstotki, je povedal direktor zveznega zavoda za statistiko Milovan Živković. Porast BDP je ocenjen na podlagi letošnjega pričakovanega povečanja industrijske proizvodnje za 9,6 odstotka, kmetijske proizvodnje za tri odstotke ter ostalih dejavnosti za več kot desetino. ZRJ naj bi letos izvozila za skupno 2,37 milijarde dolarjev blaga, kar naj bi bilo skoraj za tretjino več kot leta 1996. Uvoz naj bi se letos povečal za 15 odstotkov, medtem ko naj bi bil letošnji zunanjetrgovinski primanjkljaj tako kot lani večji od dveh milijard dolarjev
ASEAN bo liberaliziral promet storitev in ustanovil sklad
15. 12. 1997 08.52
Združenje držav severovzhodne Azije ASEAN je doseglo sporazum o liberalizaciji prometa storitev in ustanovitvi sklada, katerega denarna sredstva bodo med drugim namenjena organizaciji dejavnosti za pospeševanje in razvoj izobraževanja, zdravstva ter kulturnega življenja, prispevkom za štipendije, pospeševanje sodelovanja med akademiki, znanstveniki in ostalimi strokovnjaki, ter pomoči za "dvig socialne ravni" prebivalcev držav združenja. Uradni predstavniki združenja ASEAN naj bi sporazum podpisali na tridnevnem vrhunskem srečanju, ki se je začelo v nedeljo, v veljavo pa naj bi stopil najkasneje do 31. marca.
Bank Austria načrtuje združitev s Creditanstaltom
15. 12. 1997 08.50
Bank Austria načrtuje združitev z banko Creditanstalt, je zapisal časnik Profil. Hkrati z združitvijo naj bi nastal novi Creditanstalt z omejenim področjem dejavnosti. Temeljne odločitve glede načrtovane združitve naj bi upravna odbora obeh bank sprejela na ponedeljkovem skupnem sestanku.
Sklenitev sporazuma o svetovni liberalizaciji finančnih storitev
13. 12. 1997 11.24
132 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je sklenilo "zgodovinski" sporazum o svetovni liberalizaciji finančnih storitev, je sporočil generalni direktor WTO Renato Ruggiero. Na podlagi sporazuma bo marca 1999 na 95 odstotkih svetovnega trga začela veljati liberalizacija mednarodne dejavnosti bank, zavarovalnic in borznoposredniških družb. Sklenitev sporazuma so takoj pozdravile vse pomembnejše države in podjetja. Kljub dejstvu, da prav ZDA do zadnjega trenutka niso skrivale dvoma v sklenitev sporazuma, je ameriški predsednik Bill Clinton nemudoma po koncu pogajanj pozdravil uspešno dogovarjanje pogajalcev in dejal, da sporazum "spričo trenutne finančne nestabilnosti vliva upanje, saj so z njim številne države naredile korak naprej." Tudi evropski komisar Leon Brittan je z ozirom na azijske finančne pretrese dejal, da lahko sporazum preko industrijskega sektorja, ki naj bi bil "katalizator gospodarske rasti" postane "vir zaupanja".
Slovenska delegacija na obisku na Hrvaškem
12. 12. 1997 09.25
Predsednik vlade Janez Drnovšek se bo med enodnevnim uradnim obiskom na Hrvaškem sestal z najvišjimi predstavniki: premierom Zlatkom Matešo, predsednikom sabora Vlatkom Pavletićem, predvidoma pa tudi s predsednikom države Franjem Tuđmanom. Premiera bo spremljala delegacija, v kateri bodo zunanji minister Boris Frlec, minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, finančni minister Mitja Gaspari, minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur ter več državnih sekretarjev. Ministri bodo imeli v Zagrebu srečanja s hrvaškimi kolegi. Premiera Drnovšek in Mateša bosta v Banskih dvorih podpisala sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško, poleg tega pa še sporazum o vzajemni zaščiti in spodbujanju investicij ter sporazum o mednarodnem kombiniranem prometu. Predstavniki ministrstev za delo in socialo naj bi podpisali tudi administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju.
Privatizacija z dražbami
11. 12. 1997 08.14
Potem, ko se je ukrajinski vladi ponesrečil projekt privatizacije s certifikati, ki jih je prebivalstvu delila v letih 1994 in 1995, se je odločila, da bo velika industrijska podjetja prihodnje leto prodala na dražbah. Vlada računa, da bo prodaja industrijskih gigantov v proračun prispevala približno dve milijardi dolarjev, je dejal direktor ukrajinskega urada za privatizacijo Vladimir Lanovoj. Kot predvidevajo, bodo na dražbi v prvem krogu ponudili približno 800 podjetij, predvsem družb za oskrbo z električno energijo, rafinerij, mlinov, metalurških podjetij in ladjedelnic. Ukrep naj bi pospešil "veliko" privatizacijo, ki je letos skoraj zastala. Nekoliko bolje je na področju privatizacije trgovskih podjetij in storitvenih dejavnosti, kjer je olastninjenih že skoraj 80-odstotkov podjetij, je še povedal Lanovoj.
Dragonja: Litostroj bo treba reševati z lastnimi močmi
09. 12. 1997 17.56
Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je dejal, da ni pogojev za nadaljevanje pogovorov s švicarsko-švedskim koncernom ABB in sicer iz dveh razlogov: v vladi ni bilo ustreznega političnega in strokovnega soglasja, manjkala pa je tudi ustrezna podpora konceptu, da se sanacijo gospodarskih sistemov v Sloveniji poveže z odddajo nekaterih večjih del na področju gospodarske infrastrukture. Glede na izid natečaja za oddajo del na razžveplevalni napravi Termoelektrarne Šoštanj - izbran je bil nemško-slovenski konzorcij Rudis-Deutsche Babcock - bo potrebno Litostroj po ministrovih besedah reševati z lastnimi močmi.
Lojze Marinček se je sestal z vodstvom mariborske univerze
05. 12. 1997 15.55
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček, ki sta ga spremljali državna sekretarka Verica Trstenjak in svetovalka Aljana Pogačnik, se je danes sestal z vodstvom Univerze v Mariboru. Pogovarjali so se o sistemskih vprašanjih organizacijskega, finančnega in gmotnega položaja raziskovalne dejavnosti, o sprejemanju novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ustanoviteljski obveznosti ministrstva do mariborske univerze v letošnjem in prihodnjem letu, obnovi raziskovalne opreme in razpisih prijav v prihodnjem letu ter o poteku financiranja in gradnje univerzitetne zgradbe na Slomškovem trgu v Mariboru.
Bavčar in Burghardt podpisala finančni momerandum PHARE
01. 12. 1997 18.39
Slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar in vodja generalnega direktorata Evropske komisije za zunanje zadeve Guenther Burghardt sta danes v Bruslju podpisala finančni memorandum PHARE za državni operativni program za leto 1997 v vrednosti 17,75 milijona ekujev.
Sestanek pripravljalcev projekta sanacije Litostorja v okviru SKEI
28. 11. 1997 15.32
Na zahtevo vodstva Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije in SKEI- Konference podružnic Litostroj so se danes sestali pripravljalci projekta sanacije Litostroja oziroma domače variante, so sporočili iz omenjenega sindikata.
Za 130 milijard tolarjev privatizacijskega primanjkljaja
28. 11. 1997 00.00
Privatizacijski primanjkljaj se giblje med 130 in 140 milijardami tolarjev, so ocenili na včerajšnjem neformalnem sestanku kandidatov za medresorsko komisijo, ki naj bi spremljala prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam. Sestanka so se udeležili predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavnosti, pooblaščenih investicijskih družb, Slovenske razvojne družbe, Agencije za privatizacijo in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vodil ga je državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer, ki je povedal, da naj bi se primanjkljaj deloma pokril iz prodaje delnic podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, deloma pa iz privatizacije državnega premoženja, na katero priprave v vladi že potekajo.
Izvoljenih še šest državnih svetnikov
27. 11. 1997 14.09
Po podatkih Republiške volilne komisije so v okviru posrednih volitev v državni svet (DS) na volilnih zborih za izvolitev predstavnikov funkcionalnih interesov elektorji za zastopanje interesov kmetov izvolili Petra Vriska in Igorja Blažino, na področju samostojnih poklicev Jožeta Ilca, na področju obrti Janeza Ovna, na področju vzgoje in izobraževanja Zoltana Jana, na področju kulture in športa Poldeta Bibiča ter na področju socialnega varstva Borisa Šuštaršiča.
Prihaja do zamenjav med Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev in Blagovno borzo
19. 11. 1997 14.39
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev ob aktualnih dogodkih na Blagovni borzi Ljubljana, ki ji grozi stečaj, opozarja, da sta omenjeni borzi povsem ločeni instituciji in neodvisni delniški družbi, ki imata ločeno lastniško strukturo in nadzorni svet. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev opozarja, da je vsakršna zamenjava ali celo poistovetenje obeh borz napačno in zato nesprejemljivo.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
EU bo finančno podprla razvoj gospodarstva v Navarri
12. 11. 1997 00.00
Španska pokrajina Navarra bo iz strukturnih fondov Evropske unije v obdobju od 1997 do 1999 dobila 25,4 milijona ekujev za pomoč pri razvoju gospodarstva. Večina denarja bo namenjenega vzpodbujanju zaposlovanja, konkurenčnosti in globalizaciji lokalnih gospodarskih dejavnosti, del denarja pa bo šel za zaščito okolja, raziskovanje in razvoj novih tehnologij. Poleg tega bo Navarra dobila dodatnih 27,7 milijonov ekujev, predvsem za tehnično pomoč pri izvajanju ukrepov za spodbujanje gospodarstva.