delal
Ponarejene diplome na Hrvaškem
24. 02. 2001 00.00
Konec leta 1998 je uslužbenka hrvaškega Ministrstva za finance pri pregledovanju delovnih dokumentov odkrila, da ima osem zaposlenih v davčni upravi ponarejene diplome Pravne fakultete v Zagrebu. Tedanja HDZ-jeva vlada je afero prikrila, dokler se dve leti pozneje do papirjev ni dokopal novinar Hrvoje Appelt in zgodbo objavil. Proti lažnim diplomantom je bila vložena kazenska ovadba. Objava zgodbe je sprožila plaz drugih primerov ponarejenih diplom ter korupcije na zagrebški univerzi. Novinarji so s ponarejenimi diplomami odkrili županjo, profesorico matematike, sedem carinikov, vodjo saborske straže in 19-letnega kirurga, ki je s ponarejeno diplomo leto dni delal v eni od zagrebških bolnišnic.
Aretirali hekerja iz Davosa
24. 02. 2001 00.00
Švicarska policija je aretirala človeka osumljenega, da je vdrl v računalniški sistem med ekonomskim srečanjem v Davosu. Po podatkih policije so dvajsetletnega svetovalca za računalništvo aretirali v Bernu. Švicarja bodo obtožili za krajo podatkov, nedovoljen vstop v računalniški sistem, poškodovanje lastnine in nedovoljeno uporabo kreditne kartice. Če bo obsojen, bo dobil do pet let zapora ali pa denarno kazen. Policija ni izdala imena osumljenca. Ni še jasno ali je osumljenec delal sam ali pa v skupini. Odgovornost za vdor v sistem je prevzela skrivnostna skupina proti-globalizacijskih hekerjev, ki se kličejo "Virtual Monkeywrench". Hekerji so dobili dostop do osebnih podatkov o vladnih in poslovnih voditeljih, ki so se udeleževali vrhunskih srečanj v preteklih nekaj letih v Davosu. Na cede-romu so podatke potem poslali tedniku SonntagsZeitung, ki jih je tudi objavil. Podatki so vsebovali številke kreditnih kartic, potnih listovin številke mobilnih telefonov, vključno s telefonsko številko Billa Clintona, palestinskega voditelja Jaserja Arafata, ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa in južnoafriškega predsednika Thaboja Mbekija. Hekerji so ukradli podatke o 27.000 vodilnih politikov, direktorjev največjih korporacij in vrhunskih poslovnežev.
Vatikanski krojač dela nadure
21. 02. 2001 00.00
Vatikanski krojač Massimiliano Gammarelli je v zadnjih dneh delal nadure, da bi sešil škrlatne plašče vsem 44 kardinalom, ki jih bo papež ustoličil v sredo. Najbolj priljubljeni krojač oblek za duhovnike se pritožuje, da je moral v zadnjih dneh zaradi obilice dela preklicati vsa druga naročila. Koliko stanejo škrlatna oblačila kardinalov, Gammarelli ni želel izdati, povedal je le, da bo zanje uporabil zgolj najkakovostnejše blago italijanskih proizvajalcev. Modni oblikovalec, ki skrbi tudi za papeževa oblačila, še danes vse obleke šiva ročno.
Myllylae odpovedal tudi drugi nastop
19. 02. 2001 00.00
Finski smučar tekač Mika Myllylae je po odpovedi nastopa na drugem delu zasledovalne tekme v soboto na SP v nordijskih disciplinah v Lahtiju na Finskem odpovedal tudi nastop na 30-kilometrski preizkušnji. "To je bila verjetno moja najtežja odločitev v karieri, a se ne počutim dovolj dobro, da bi zdržal tako težko tekmo," je pojasnil branilec naslova iz Ramsaua. Ob tem je Finec dodal, da nima več povišane telesne temperature, da pa ga še vedno boli grlo in da tudi pljuča še niso "dovolj čista" za takšno tekmo.
Herbert testni dirkač Arrowsa
15. 02. 2001 00.00
Britanski dirkač Johnny Herbert se je danes pridružil moštvu Arrows kot testni voznik. Herbert je v naj elitnejšem avtomobilističnem tekmovanju preživel 12 let, trikrat pa uspel zmagati. Po lanski neuspešni sezoni pri Jaguarju se je odločil nove izzive iskati prek luže v seriji CART, vendar Anglež tam ni našel moštva.
Agassi zmagovalec Melbourna
28. 01. 2001 00.00
Američan Andre Agassi je zmagovalec odprtega teniškega prvenstva Avstralije. Branilec naslova in šesti nosilec je v današnjem finalu v kratki uri in tričetrt premagal petnajstega nosilca, Francoza Arnauda Clementa s 6:4, 6:2, 6:2. Za tridesetletnega Agassija je to že tretje zmagoslavje v Melbournu in skupno sedmi naslov za grand slam, vendar je to prvi naslov po lanskoletni zmagi na odprtem prvenstvu Avstralije. Minulo leto je bilo za Agassija težko, saj so zdravniki pri njegovi materi in sestri ugotovili raka, sam pa je bil štirikrat poškodovan.
Zaupnik aretiran zaradi kraje
21. 01. 2001 00.00
Britanska policija je zaradi suma kraje aretirala dolgoletnega butlerja pokojne princese Diane Paula Burrella. Po smrti princese leta 1997 naj bi ukradel njene obleke in dragoceni model ladje v vrednosti 500.000 angleških funtov, ki sta jo od bahreinskega emirja Diana in Charles dobila ob poroki.
Umrl satirik in kolumnist Auberon Waugh
18. 01. 2001 00.00
V sredo je v 62. letu starosti umrl novinar, pisatelj in satirik Auberon Waugh. Waugh je bil priznani satirični kolumnist pri britanskih časnikih Daily Telegraph in Sunday Telegraph, v svojih člankih pa se je posvečal predvsem političnim in socialnim temam, pisal pa je tudi kolumno o šahu. Njegovi članki so bili zbrani v dveh knjigah z naslovom Way of the World. Nazadnje je delal kot glavni urednik pri reviji The Literary Review. Urednik Daily Telegrapha Charles Moore je dejal, da je bil Waugh najboljši novinar, kar jih je poznal, ki je imel "zelo izviren pogled na življenje". "Sodobnemu svetu se je smejal v obraz," je še dejal Moore. Waugh se je rodil leta 1939, med drugim pa se je šolal v Oxfordu. Daily Telegraphu se je pridružil leta 1960. Med drugim je napisal tudi pet romanov. Waugh je imel že nekaj časa težave s srcem. V zadnjem pogovoru, ki ga je imel lani novembra, je priznal, da je njegovo zdravstveno stanje resno: "Mislim, da ne bom več dolgo živel. Moj konec se bliža," je povedal.
Suhy, Bučar in Lunder razstavljajo
17. 01. 2001 00.00
V Ljubljani bodo drevi odprli več razstav, med njimi ob 19. uri v galeriji Krka razstavo slik in grafik Branka Suhyja, ob isti uri v bežigrajski galeriji razstavo kiparja Dušana Bučarja, ob 18. uri pa v Tobačnem muzeju razstavo fotografij Tomaža Lundra.
Portretne študije in tihožitja Mirana Hochstaetterja
17. 01. 2001 00.00
Danes bodo v Mali galeriji Cankarjevega doma odprli razstavo Mirana Hochstaetterja, izbor posnetkov znanih osebnosti iz sveta glasbe, filma, gledališča in javnega življenja, ki so nastajali v zadnjih dvajsetih letih. To bo njegova 45. samostojna razstava.
Umrl britanski romanopisec Malcolm Bradbury
29. 11. 2000 00.00
V 68. letu starosti je umrl britanski romanopisec sir Malcolm Bradbury, ki je med drugim napisal romana Eating People is Wrong in The History Man. Bradbury je utemeljil šolo kreativnega pisanja na univerzi East Anglia, iz katere so prišli številni znani romanopisci, med njimi tudi Kazu Išigura in Ian McEwan, dobitnika ugledne britanske literarne nagrade Booker. Britanski dnevnik Times je tečaj kreativnega pisanja, ki na univerzi v Norwichu na jugovzhodu države deluje od leta 1970, opisal kot ustanovo, ki je vzgojila številna velika imena sodobnega britanskega pisanja. Bradbury je bil profesor ameriških študij na univerzi, delal pa je tudi kot televizijski scenarist in literarni kritik. Njegov šesti, zadnji roman To The Hermitage je bil objavljen pred sedmimi meseci.
Nov guverner češke centralne banke
29. 11. 2000 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel je včeraj, kljub protestom češkega premiera Miloša Zemana imenoval novega guvernerja centralne banke, in sicer Zdeneka Tumo, ki je zamenjal Josefa Tosovskija. Slednji je omenjeno funkcijo opravljal od leta 1989.
Unikata po 450 letih v Sloveniji
24. 11. 2000 00.00
Ob 450-letnici od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja, je slovenski predsednik Milan Kučan v Cankarjevem domu odprl razstavo Prve slovenske knjige, kjer so razstavljeni vsi slovenski tiski iz 16. stoletja, prvič po 450 letih pa sta v Sloveniji na ogled unikata prvih dveh Trubarjevih del. V otvoritvenem govoru je izrazil hvaležnost začetnikom slovenske besede, Trubarju, Bohoriču in Dalmatinu. Ti so po njegovih besedah ustvarili prihodnost, ki nam je kasneje dala Prešerna, Kosovela, Gradnika in druge.
Caine postal Sir Michael
16. 11. 2000 00.00
Britanska kraljica Elizabeta II. je v plemiški stan povzdignila britanskega filmskega igralca in dvakratnega dobitnika oskarja Michaela Caina. Igralec je na kolenih pred kraljico pod svojim pravim imenom Maurice Joseph Mickelwhite postal vitez.
AMD-jevi načrti za prihodnost
15. 11. 2000 00.00
AMD je predstavil svoje načrte za prihodnje leto in hkrati tudi najavil prve 64-bitne procesorje za namizne računalnike. Namizna verzija AMD-jevega 64-bitnega Hammer procesorja naslednje leto še ne bo na voljo, procesor s kodnim imenom Clawhammer pa naj bi na tržišče prišel v začetku leta 2002, in naj bi bil po nekaterih indikacijah iz AMD-ja celo cenejši od današnjih Duron procesorjev. Močnejša verzija tega procesorja (kodno ime Sledgehammer), namenjena 4- in 8-procesorskim sistemom, pa naj bi bila na voljo sredi leta 2002. Vendar pa se vrnimo v bližnjo prihodnost, v kateri nas čakajo izboljšane verzije dobro nam znanih Duron in Athlon procesorjev ter njihove mobilne inačice. Naslednik današnjih Athlonov nosi kodno ime Palomino, delal naj bi v taktu 1,5 Ghz, na trg pa naj bi prišel konec prvega kvartala naslednjega leta. Duronov naslednik se imenuje Morgan in naj bi svojo premiero doživel v drugem kvartalu prihajajočega leta na še nedoločenem delovnem taktu. Medtem naj bi Intelov Pentium 4 že dosegel takt 2 Ghz, toda pri AMD-ju pravijo, da se bodo njihovi procesorji ne glede na to v večini aplikacij izkazali za boljše od Intelovih. V drugi četrtini prihodnjega leta se bodo pojavile še prenosne verzije Palomino in Morgan procesorjev, s čimer bo AMD prvičpokril vse segmente tržišča procesorjev za prenosnike.
Razstava fotografij Dejana Vekića
30. 10. 2000 00.00
V Mali galeriji Cankarjevega doma bo od 2. do 26. novembra odprta razstava fotografij Dejana Vekića pod naslovom Hkrati (At the same Time). Vekićeve fotografije presegajo dokumentarnost in informativnost kot sredstvo umetniškega izraza. Niso le neme priče pojavov oziroma njihov zaustavljeni čas, temveč preraščajo v nenavadne in izvirne kreacije. Ob razstavi je izšel katalog z besedilom višje kustosinje Umetniške galerije Bosne in Hercegovine v Sarajevu Melihe Husedžinović.
Kongres SLS+SKD pred božičem
20. 10. 2000 00.00
IO SLS+SKD v Kamniku pod Krimom v gostilni Pri Koširju za zaprtimi vrati analizira izid stranke na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Med sejo je predsednik stranke Franc Zagožen izjavil, da bo IO svetu stranke predlagal, naj v najkrajšem možnem času, skliče prvi redni volilni kongres stranke. Predvidoma naj bi sicer na seji razpravljali tudi o tem, ali bodo dali zeleno luč za pogajanja o vstopu stranke v koalicijo z LDS, toda Zagožen pričakuje, da danes odločitve o tem še ne bo. Sklic izrednega kongresa so zahtevali nekateri člani zaradi nezadovoljstva z volilnim izidom. Zagožen je še napovedal, da sam ne bo več kandidiral za predsednika stranke.
22 let papeža Janeza Pavla II.
16. 10. 2000 00.00
264. papež rimskokatoliške Cerkve Janez Pavel II. je danes skupaj s 6000 poljskimi romarji, ki so se udeležili Jubileja družin, v Rimu praznoval 22. obletnico pontifikata. Kot prvega Slovana so ga na položaj vrhovnega poveljnika rimskokatoliške Cerkve izvolili 16. oktobra 1978.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Umrl ameriški pesnik Robert Lax
28. 09. 2000 00.00
V starosti 84 let je umrl ameriški pesnik Robert Lax, je v Münchnu sporočila založba Pendo. Lax, ki je zaslovel z liriko in kratko prozo, in je nazadnje živel v Grčiji, je slovo od življenja dočakal v ameriškem mestecu Olean v zvezni državi New York. Lax se je rodil 30. novembra 1915 v družini judovskih priseljencev iz Avstrije. Študiral je na univerzi Columbia, nato pa postal filmski kritik. Med drugim je delal tudi v Hollywoodu, bil pa je tudi urednik časnikov The New Yorker in Time Magazine. Leta 1963 se je preselil v Grčijo, kjer je živel odmaknjeno od sveta. Laxove pesmi so na meji med slikarstvom in glasbo, pogosto so ga primerjali z leta 1992 umrlim ameriškim skladateljem Johnom Cageom, je izjavil direktor Pendo založbe Ernst Piper.
Ključna priča v procesu o Lockerbiju
26. 09. 2000 00.00
Na sodnem procesu o atentatu nad Lockerbijem, ki poteka v Camp Zeistu na Nizozemskem, so danes ob okrepljenih varnostnih ukrepih zaslišali ključno pričo, Libijca Abdula Majida Giake, ki je v času napada delal za ameriško obveščevalno službo CIA.
Zoff se vrača v Lazio
26. 09. 2000 00.00
Nekdanji selektor italijanske nogometne reprezentance Dino Zoff, ki je odstopil po porazu v finalu letošnjega EP, se bo vrnil v klub, kjer je delal pred odhodom v reprezentanco. Zoff se k italijanskemu prvaku Laziu vrača v vlogi menedžerja, potem ko je rimsko moštvo že vodil kot trener in izvršni direktor.
Kanadska "poroka leta" v Montrealu
15. 09. 2000 00.00
Hčerka nekdanjega kanadskega premiera Briana Mulroneyja se bo poročila s sinom glavnega urednika revije Harper's Magazine Lewisa Laphama, Andrewom. Na poroki, ki naj bi bila v soboto, bo veliko svetovno znanih osebnosti, kanadski tisk pa poroko ocenjuje kot poroko leta. 26-letna Caroline, edina hči nekdanjega premiera in najstarejša od njegovih štirih otrok, študira pravo na univerzi v New Yorku. Njen 28-letni zaročenec Andrew Lapham, ki je do lani delal v neki poslovni banki, je nedavno odprl lastno podjetje. Na poroko, ki bo potekala v neki cerkvi v četrti Westmount v Montrealu, je povabljenih več sto ljudi, med njimi tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush in jordanska kraljica Nur, vdova kralja Huseina. Ameriški senator Ted Kennedy je povabilo na poroko odklonil, ker naj bi se je udeležila tudi nekdanja britanska premiera Margaret Thatcher in John Major, kljub temu, da njuna udeležba še ni potrjena.
Na Kosovu ubili albanskega novinarja
11. 09. 2000 00.00
Na severu Kosova sta dva neznanca ubila novinarja albanske narodnosti Shefkija Popova, ki je poročal za albanski dnevnik Rilindja, je sporočil tiskovni predstavnik sil KFOR Bernard Cellier. Popova sta ustrelila neznanca, ki sta po napadu zbežala, novinar pa je kasneje poškodbam podlegel.
Končuje se mednarodni Vebrov kongres
23. 08. 2000 00.00
V Celjskem Domu sv. Jožefa se danes končuje 4. mednarodni Vebrov kongres, ki se je pričel 19. avgusta. Letošnjega kongresa, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Franceta Vebra, enega največjih slovenskih filozofov, organiziralo Slovensko filozofsko društvo v sodelovanju s katedrami za filozofijo univerz v Mariboru in Ljubljani ter graškega Inštituta za filozofijo, se je udeležilo več kot 90 domačih in tujih filozofov, ki so posebno pozornost namenili Fenomenološki tradiciji v Sloveniji in sosednjih državah. Sodelujoči v razpravah so skušali tudi odgovoriti na vprašanje povezanosti duše in telesa oziroma možganov in naše zavesti, saj so bili ti pojmi prisotni v Veberovi filozofiji psihologije, ki je tako v slovenskem kot v avstrijskem prostoru zadnje čase znova aktualizirana. Na letošnjem Vebrovem kongresu so filozofi del svoje pozornosti namenili tudi obsežnemu opusu znanega sodobnega ameriškega filozofa Therryja Horgana.
Avtor ljubezenskega hrošča nedolžen
23. 08. 2000 00.00
Filipinska vlada je ovrgla vse obtožbe proti nekdanjemu študentu računalništva, osumljenemu, da je z virusom Love Bug okužil računalnike po vsem svetu. Ljubezenski virus, ki je pustošil maja letos, je povzročil za več kot 17 milijard dolarjev škode. "
Ameriškega dezerterja prijeli v Izraelu
21. 08. 2000 00.00
Izraelske oblasti so danes v bližini Tel Aviva po večdnevnem iskanju le prijele ameriškega častnika Jeremiaha Mathisa (49), ki je dezertiral in se z vrsto zaupnih vojaških dokumentov iz ZDA zatekel v Izrael. Podpolkovnik iz San Antonia v zvezni državi Teksas je več let delal za ameriške tajne službe. Odkar je sprejel judovsko veroizpoved in se priključil neki ortodoksni judovski sekti, ga je vleklo v Izrael, kjer živi tudi njegova prijateljica. Med selitvijo Izrael naj bi vzel s sabo kar dve nabito polni torbi z zaupnimi vojaškimi dokumenti, ki pa jih izraelske oblasti še niso našle.
Doslej še brez groženj na OI
21. 08. 2000 00.00
Avstralski zunanji minister Alexander Downer pa je povedal, da doslej še niso prejeli nikakršnih groženj s terorističnimi napadi v času olimpijskih iger, ki se bodo v Sydneyju začele prihodnji mesec. Po njegovem mnenju so avstralski varnostni organi dovolj usposobljeni temeljito poskrbeti za varnost, zato kljub mnogim zahtevam niso pristali na to, da bi posamezne reprezentance pripeljale s seboj varnostnike in orožje. Zunanji minister je zavrnil govorice, ki so jih objavili domači mediji, da bodo predstavniki nekaterih držav v diplomatskih kovčkih skušali pretihotapiti orožje v Avstralijo, saj za to zaenkrat še ni nobenih dokazov. "S takšnimi dejanji bi lahko kršili Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, kar pa si verjetno ne želi privoščiti nobena država," meni Downer, ki je še povedal, da bodo še posebej pazljivi na športnike iz držav, ki so tradicionalno najbolj ogrožene pred terorizmom. Med takšnimi je še posebej izpostavil Izrael, vendar hkrati pristavil, da diplomati iz te države niso zahtevali spremstva lastnih oboroženih varnostnikov. Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju so javnosti predstavili doslej največji novinarski center v zgodovini OI. Na 40.000 kvadratnih metrih bo v času iger delalo kar 5500 akreditiranih novinarjev in fotografov z vsega sveta. Center, ki je v samo štirih mesecih zrasel na tleh nekdanje konjušnice, je stal 15 milijonov ameriških dolarjev, njegov vodja Rag Gratton pa je na projektu, kako novinarjem omogočiti najboljše možne delovne razmere, delal kar štiri leta. "Uspeh iger je odvisen od poročanja svetovnih medijev. Veliko smo se naučili od prejšnjih prirediteljev, zato vemo, kaj novinarji potrebujejo za čim bolj učinkovito in hitro poročanje," je povedal nekdanji direktor avstralskega oddelka tiskovne agencije Associated Press (AP). Glavni novinarski center je opremljen z več kot 500 televizijskimi sprejemniki, 2000 telefonskimi linijami, petimi velikimi dvoranami za novinarske konference, za udobje novinarjev pa bo skrbelo okoli 800 ljudi.
Polovica ministrov na dopustu
16. 08. 2000 00.00
Ministri so že pred časom napovedali, da vlada letošnje poletje ne bo imela počitnic, ker da je treba sprejeti proračun ter pospešiti usklajevanje evropske zakonodaje. No, kljub temu pa se je na dopust, krajši ali daljši dopust odpravilo kar nekaj ministrov.
ETA prevzela odgovornost za 12 napadov
11. 08. 2000 00.00
Včerajšnji spopadi v predmestju San Sebastiana med policijo in privrženci baskovske separatistične organizacije ETA so bili hudi. Napetosti na področjih kjer živijo Baski, so po treh eksplozijah, ki so v 24 urah ubile tri ljudi, deželo pahnile v obsedno stanje. Baskovska separatistična organizacija ETA je danes prevzela odgovornost za dvanajst terorističnih napadov med 9. majem in 29. julijem, v katerih sta umrla dva človeka. ETA je tako prevzela odgovornost za umor nekdanjega socialističnega predsednika baskovske pokrajine Guipuzcoa Juana Marie Jaureguija, ki naj bi po trditvah baskovskih separatistov zadnja leta delal za španske varnostne službe v Latinski Ameriki. Organizacija je odgovorna tudi za umor mestnega svetnika vladajoče Ljudske stranke v Malagi Joseja Marie Martina Carpene. Med drugim je ETA v sporočilu baskovskemu časniku Egunkaria priznala, da je 12. julija podstavila bombo v središču Madrida. Žrtev ni bilo, močno pa sta bili poškodovani dve veleblagovnici. ETA je tudi izjavila, da so podstavili dva avtomobila-bombi v dveh gostonaseljenih predmestjih Bilbaa z namenom kaznovanja ljudi, ki so odgovorni za škodo v domovini Baskov - med temi je tudi Emilio Ybarra, predsednik banke Banco Bilbao Vizcaya Argentaria. Nihče ni bil ubit v teh dveh napadih.