delcev
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Sonce bombardira Zemljo
31. 03. 2001 00.00
Na Soncu je v sredo v bližini velike pege na območju 9393 (N17E18) prišlo do velikega izbruha električno nabitih delcev. Ti delci so dosegli Zemljo in po napovedih povzročili magnetno burjo in močan polarni sij. V polarnih območjih in krajih blizu teh območij od sobote do nedelje pričakujejo prekinitve posameznih radijskih zvez.
Japonci naj ostanejo doma?
20. 03. 2001 00.00
Kljub zagotovilom ruskih znanstvenikov, da nadzorovan padec in uničenje orbitalne postaje Mir, ki naj bi se po zadnjih podatkih zgodil 23. marca, ne predstavlja večje nevarnosti, japonske oblasti vseeno pozivajo svoje državljane, naj zaradi varnosti v tem času raje ostanejo doma.
Težave Stardusta z računalnikom
19. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki bo po načrtu leta 2004 zbrala vzorce kometa Wild 2, ima težave z računalnikom. Sonda je 15. januarja letos letela mimo Zemlje. Tako si je povečala hitrost in popravila tirnico. Nadzorniki poleta na Zemlji so ugotovili, da računalnik sonde daje nepotrebna povelja za vključitev raketnih motorjev za usmerjanje.
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.
NATO vojaki se bojijo raka
04. 01. 2001 00.00
NATO bo Italiji pomagal raziskati razloge za smrt šestih italijanskih vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in premier Giuliano Amato sta od zavezništva zahtevala pojasnila in izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom, po tem ko je za levkemijo umrl že šesti Italijan, ki je služil na Balkanu. Visoki vojaški predstavnik poveljstva sil zveze NATO v Evropi, nameščenih v Monsu, je sicer kot zanemarljivo označil nevarnost, ki naj bi jo imelo za zdravje vdihavanje delcev osiromašenega urana v orožju, ki ga zavezništvo uporablja na Balkanu. Makedonski zavod za zdravstveno zaščito je zaradi novic o osiromašenem uranu napovedal okrepitev raziskav navzočnosti urana in torija v prsti, hrani in ozračju, posebej na območju blizu Kosovu.
Rumba in Tango uspešno utirjena
10. 08. 2000 00.00
Dodatna ruska raketna stopnja vrste fregat je za Evropsko vesoljsko agencijo ESA včeraj v orbito okoli Zemlje uspešno utirila drugi par nemških satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango. Fregat in oba satelita so z rusko tristopenjsko raketo sojuz-U izstrelili popoldne na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu.
Polarni sij nad Slovenijo
22. 07. 2000 10.22
Član mariborskega Astronomskega društva Orion Javor Kac je fotografiral polarni sij, ki je po nedavnem izbruhu nabitih delcev na Soncu nastal na slovenskem nebu. Zaradi izbruha na Soncu, ki naj bi bil najmočnejši v zadnjih 11 letih, je prišlo slabih 24 ur kasneje do trčenja teh delcev z Zemljino magnetosfero in do povečanega obsega polarnih sijev nad polarnimi kraji na Zemlji oziroma, do t. i. geomagnetnega viharja najvišje kategorije.
Trije evropski sateliti v zaželeni orbiti
16. 07. 2000 13.35
Trije evropski raziskovalni sateliti, ki so jih izstrelili na kozmodromu Pleseck v Arhangelski pokrajini na severu evropskega dela Rusije, so dosegli zaželeno 477 kilometrov visoko orbito, ki je blizu krožne orbite, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.
Sondo Ulysses oplazil rep kometa Hyakutake
10. 04. 2000 21.10
Ameriški in evropski znanstveniki so v zadnji števiki britanske znanstvene revije Nature objavili članka, v katerih trdijo, da je vesoljska sonda Ulysses (Odisej) 1. maja 1996 letela skozi rep kometa Hyakutake.
Oblaki umazanije preprečujejo nastanek padavin
11. 03. 2000 09.05
Oblaki, ki so posledica onesnaženja iz elektrarn in ostalih virov onesnaževanja, lahko preprečijo padanje dežja, so pokazali rezultati študije, ki so jo izvedli na hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Vodja študije David Rosenfeld je povedal, da se vlaga v zraku nabira okrog delcev umazanije, vendar pri tem ne nastanejo dovolj velike kaplje, da bi lahko padle na zemljo v obliki dežja ali snega. S satelitskimi inštrumenti, ki so proučevali vzorce zraka nad elektrarno v avstralskem mestu Adelaide, so dokazali, da se padavine lahko oblikujejo le v naravnih oblakih, medtem ko se v oblakih, ki nastanejo zaradi onesnaženja, ne morejo.
V Stockholmu podelili Nobelove nagrade
10. 12. 1999 10.10
Ob Nobelovi nagradi za mir, ki so jo v Oslu izročili francoski človekoljubni organizaciji Zdravniki brez meja, so danes, na dan obletnice smrti ustanovitelja Nobelovega sklada Alfreda Nobela, v Stockholmu podelili tudi Nobelove nagrade za ekonomijo, medicino, fiziko, kemijo in književnost.
Utrinke bomo lahko opazovali tudi na računalnikih
17. 11. 1999 20.41
Na našem nebu se je v teh dneh začela prava mala gneča z utrinki. Zemlja je namreč prvič po letu 1966 sekala krožnico kometa Tempel-Tuttle, pravzaprav njegov rep. Utrinke lahko od včeraj do konca novembra najbolje opazujemo ob jasnih nočeh v Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Nevarnost raka zaradi izpušnih plinov dieselskih motorjev
20. 08. 1999 08.50
Izpušni plini starejših vrst dieselskih motorjev s skoraj desetkrat večjo verjetnostjo povzročajo raka kot izpušni plini Ottovih bencinskih motorjev brez katalizatorja. To je pokazala študija, ki jo je naročilo nemško ministrstvo za okolje. Minister Trittin pa je na tej podlagi zahteval, da je treba izpušne sisteme dieselskih motorjev čimprej opremiti z ustreznimi filtri. Raziskava je pokazala, da ti plini povzročajo raka izključno zaradi delcev, ki jih izpušni sistemi motorjev ne zadržijo. Tudi v izpuhu Ottovih motorjev so kancerogene škodljive snovi. Predvsem sta to benzol in policiklični aromatični ogljikovodiki. Z uporabo katalizatorjev se škodljivost teh snovi zmanjša za 90 odstotkov. Za prav toliko se zmanjša kancerogenost emisij dieselskih motorjev, vendar le v primeru, če se izpušni plini filtrirajo. Z vgradnjo filtrov bi bila škodljivost izpuha vozil na dieselski pogon primerljiva s škodljivostjo izpuha motorjev na bencinski pogon, je ugotovil inštitut Fraunhofer, ki je opravil omenjeno študijo. V prihodnosti bo torej v vozila z dieselskimi motorji nujno serijsko vgrajevati filtre. Avtobuse in tovornjake, ki vozijo po mestih, nameravajo s filtri opremiti že zdaj in tako zmanjšati zdravstveno ogroženost prebivalstva, v prihodnje pa bodo filtri za izpušne pline morali obveljati kot standard za vse dieselske tovornjake, avtobuse in osebne avtomobile.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
UNHCR opozarja na silovite boje ob meji z Albanijo
02. 06. 1999 14.56
Obmejno območje med Kosovim in Albanijo se je po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) spremenilo že skoraj v bojišče. V obmejnem albanskem mestu Krume so v neposredni bližini bolnišnice in hiše, v kateri je bilo 500 beguncev, treščile štiri rakete. Zaradi delcev ruševin, ki so leteli naokrog, sta bili ranjeni dve osebi, je v Ženevi danes povedal tiskovni predstavnik UNHCR Kris Janowski.
Jože Šubic v Mestni galeriji
06. 04. 1999 17.48
V ljubljanski Mestni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo slik akademskega slikarja Jožeta Šubica iz obdobja zadnjih šestih let. Ob tej priložnosti sta avtor in umetnostna zgodovinarka Polona Škodič danes predstavila tudi obsežno monografijo o slikarjevem delu. Razstava bo na ogled do 21. aprila.
Američana in Nemec dobitnika Nobelove nagrade za fiziko
13. 10. 1998 13.00
Američana Robert Laughlin in Daniel Tsui ter Nemec Horst Stoermer so danes prejeli Nobelovo nagrado za fiziko, je sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti.
Zvezdni prah povzroča klimatske spremembe
27. 05. 1998 07.53
Večina znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskavami ozračja, danes meni, da so klimatske spremembe na Zemlji posledice počasnega prerazporejanja sončne toplote po površini planeta, do katerih prihaja zaradi cikličnih variacij v obliki Zemljine orbite. Stanley Dermott, predsednik oddelka za astronomijo na floridskem vseučilišču v Gainesvilleu, in Stephen Kortenkamp, doktor znanosti in član znanstvenega društva na inštitutu Carnegie v Washingtonu, pa sta nedavno razvila teorijo, po kateri obsežne spremembe v Zemljinem ozračju, ki utegnejo trajati tudi več milijonov let, nastajajo zaradi kopičenja vesoljskega prahu v zemeljski atmosferi, ki najverjetneje nastaja zaradi trčenj asteroidov v vesolju. Kot v zadnji številki revije Science piše ameriška agencija USIA, medplanetarni prah morda predstavlja dodaten dejavnik, ki povzroča spremembe ozračja in pospešuje izumiranje vrst. Znanstvenika sta izračunala, da vsako leto na Zemljo pade skoraj 30 milijonov kilogramov prašnih delcev iz oblakov, ki krožijo okrog Sonca in v notranjem delu sončnega sistema. Izdelala sta tudi model tokov prašnih delcev za zadnjih 1,2 milijona let in odkrila, da do največjega strujanja prihaja približno vsakih 100.000 let, kar se približno ujema z variacijami ekscentričnosti Zemljine orbite, ki ima podobno frekvenco. "Stalna rast tako velikih količin prahu lahko povzroči obsežne spremembe v ozračju na Zemlji, ki lahko traja tudi več milijonov let", je poudaril Dermott.