deleži
Dražja topla voda in ogrevanje
17. 10. 2001 00.00
Na skupščini Holdinga Ljubljana, na kateri so se danes sestali župani primestnih občin in županja ljubljanske mestne občine Vika Potočnik, so potrdili predlagano povečanje cen toplote in tople vode v sistemu daljinskega ogrevanja.
Določeno premoženje za pide
20. 09. 2001 00.00
Vlada je zagotovila dodatno premoženje – gre za 76,5 milijarde tolarjev - za zapolnjevanje privatizacijskega luknje. S ponujenim premoženjem so - po zagotovilih gospodarske ministrice Petrinove - pri pidih zadovoljni.
Finančno ministrstvo vrnilo program
14. 09. 2001 00.00
Ministrstvo za finance je predlog programa prodaje odvisnih družb Slovenskih železarn poslalo gospodarskemu ministrstvu nazaj v dopolnitev. Moti jih zlasti nenatančna opredelitev terminskega načrta izvajanja programa.
Dokapitalizacija Slovenice
26. 06. 2001 00.00
Nadzorni svet zavarovalnice Slovenica je sprejel sklep o dokapitalizaciji Slovenice v višini dveh milijard tolarjev. Osnovni kapital družbe se bo tako povečal za 200.000 navadnih delnic v skupni nominalni vrednosti 10.000 tolarjev. Celotna izdaja delnic bo v celoti namenjena obstoječim delničarjem in ti bodo imeli v sorazmerju s svojim lastniškimi deleži prednostno pravico do vpisa novih delnic. O dokapitalizaciji v višini dveh milijard tolarjev bodo delničarji odločali na skupščini delničarjev, ki bo 9. avgusta, je povedal svetovalec uprave v Slovenici Andraž Vehovar.
Vlada bo privatizirala NLB in NKBM
01. 06. 2001 00.00
Vlada je na včerajšnji seji sprejela dopolnjen program privatizacije državnih bank - Nove ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor. V obeh primerih bo obdržala kontrolni delež, zato deleži, ki jih država namerava ponuditi v odkup, ostajajo nespremenjeni. Poleg vladne četrtine naj bi ob koncu privatizacije imeli 15 odstotkov sedanji drugi delničarji, delničarji pripojenih hčerinskih bank 12 odstotkov, skladi in zavarovalnice 14 odstotkov, ključni investitorji pa bodo po predlogu konec marca leta 2002 tretjinski lastniki Nove ljubljanske banke.
Nova trgovska družba Sava Trade
22. 05. 2001 00.00
Štiri trgovske družbe, Save Kranj - Astra, Chemo, Guma Grosuplje in Savatech Trade, se nameravajo zaradi vse večje konkurence združiti v skupno podjetje Sava Trade. To naj bi začelo poslovati v začetku prihodnjega leta, cilj pa je, da postanejo vodilna slovenska trgovina s kemijskimi in gumeno-tehničnimi proizvodi, je povedal direktor Chema in predsednik uprave nove trgovske skupine Sava Trade Dušan Papež. V štirih podjetjih, katerih tržni deleži zaradi naraščajoče konkurence padajo, so namreč ocenili, da bodo lahko preživeli le v primeru združitve.
Revizija indeksa SBI 20 in SBI 20NT
03. 05. 2001 00.00
Uprava Ljubljanske borze je sprejela sklep o izredni reviziji sestave slovenskega borznega indeksa SBI 20 in s tem tudi netehtanega slovenskega borznega indeksa SBI 20NT. Po novi sestavi se 11. maja 2001 delnice SKB banke izključijo iz obeh indeksov, vključijo pa se redne delnice družbe Etol iz Celja.
Kmečka družba kupuje v Republiki srbski
26. 03. 2001 00.00
Skupina Kmečka družba, ki je s 49-odstotnim lastniškim deležem skupaj z Udruženjem izbjeglica iz Republike srbske ustanovila VIB privatizacijski fond v Republiki srbski, je prejšnji teden v Banja Luki z zbranimi certifikati uspešno sodelovala pri nakupu deležev v 136 podjetjih, v katere je sklad VIB nominalno vložil 77,5 milijona nemških mark. V 24 podjetjih je VIB sodeloval z zneski v višini nad enim milijonom mark, v 31 podjetjih pa dodatno z zneski nad pol milijona mark. Gledano v relativnih zneskih je VIB v 28 podjetjih prisoten z več kot 10 odstotki kapitala, v 43 podjetjih pa z deleži višjimi od pet odstotkov. Med zanimivejšimi naložbami je tudi Telekom Republike srbske, v katerega je VIB vložil največji zakonsko dovoljeni delež, to je pet odstotkov vseh zbranih certifikatov, kar predstavlja odstotek lastništva Telekoma.
Slovensko-rusko sodelovanje
23. 03. 2001 00.00
V Moskvi je potekala slovensko-ruska poslovna konferenca, ki se je je udeležilo okrog 300 poslovnežev, od tega predstavniki 55 slovenskih podjetij. Konferenco sta odprla predsednik GZS Jožko Čuk in ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Ta se je danes v Moskvi sestala z ruskim kolegom Aleksandrom Dondukovom, s katerim se je pogovarjala tudi o vprašanju ruskega klirinškega dolga Sloveniji. Za udeležence poslovne konference je nocoj priredil sprejem slovenski premier Janez Drnovšek, ki je danes prispel na dvodnevni delovni obisk v Moskvo.
Nieros Metal prestrukturiral proizvodnjo
23. 01. 2001 00.00
Podjetje Nieros Metal iz Slovenj Gradca, ki izdeluje izdelke iz nerjavečega jekla, je zaradi pojava bolezni norih krav (BSE) moralo prestrukturirati svoj proizvodni program. Do lani so namreč pri Nieros Metalu kar 70 odstotkov proizvodnje namenili mesni predelovalni industriji z rdečim mesom, sedaj pa so delež te proizvodnje zmanjšali na slabih 32 odstotkov. Kot je povedala direktorica Savinka Urbašek, trenutno 13 odstotkov proizvodov prodajo pri kmetih, 33 odstotkov v ostali živilski industriji in 22 odstotkov pri ostalih porabnikih nerjaveče opreme, kot so farmacija, kemijska in usnjarska industrija.
Prednostne naloge ministrstev
19. 01. 2001 00.00
Danes sta na novinarskih konferencah predstavila svoje sodelavce in prednostne naloge ministrstev ministra Vlado Dimovski in Anton Grizold. Kot je poudaril obrambni minister Anton Grizold je strateški cilj ministrstva za obrambo izboljšanje strukture in delovanja nacionalnega obrambnega sistema ter njegov nadaljnji razvoj v skladu s standardi zveze NATO in pripomnil, da bo prilagajanje obrambnega sistema temeljilo na doslednem izvajanju programa za uresničitev akcijskega načrta za članstvo v zvezi NATO.
Nov predlog za razdelitev baselskega zlata
20. 11. 2000 00.00
Guverner centralne banke Makedonije Ljube Trpeski meni, da predlog razdelitve 46 ton baselskega zlata daje prednost Sloveniji in Hrvaški. Trpeski je po vrnitvi s petkovega sestanka guvernerjev centralnih bank držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije v Sarajevu, za državno televizijo povedal, da sta Makedonija in BiH predlagali nov način razdelitve zlata.
Baselsko zlato za Beograd?
13. 11. 2000 00.00
Štiri republike nekdanje Jugoslavije so sprostitev baselskega zlata zahtevale že zdavnaj, medtem ko je režim Slobodana Miloševića to vztrajno zavračal. Če bi zdaj to zahtevala tudi nova jugoslovanska vlada, bo zlato nemudoma deblokirano, zatrjuje neimenovani vir Danasa. Zlato naj bi bilo razdeljeno v skladu z že sprejetimi deleži v nasledstvu SFRJ, ki pa jih uradni Beograd ni sprejel. Danasov vir trdi, da gre za zlato, ki je vredno več kot pol milijarde dolarjev, sedanji Jugoslaviji pa bi od tega pripadlo 30 odstotkov oziroma približno 180 milijonov dolarjev.
Znano premoženje SRD
06. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) je danes objavila seznam deležev v podjetjih, ki jih je prenesla na državo z namenom zagotovitve dopolnilnega premoženja za Prvi pokojninski sklad (PPS). Skupna vrednost premoženja, ki ga je SRD pripravila za državo, je 5,13 milijarde tolarjev po stanju na dan 1. januarja 1993, sestavljajo pa ga lastniški deleži SRD v 21 podjetjih. Z odlokom o zagotovitvi dopolnilnega premoženja za PPS, ki je namenjeno poravnavi obveznosti iz naslova enkratne davčne olajšave in uslužbenskih certifikatov, pa bo država PPS namenila še za približno tri milijarde tolarjev lastnega premoženja, med drugim delnice Telekoma Slovenije, Luke Koper in Aerodroma. Predsednik uprave Kapitalske družbe Tomaž Toplak odlok vlade o zagotavljanju dopolnilnega premoženja, ki bo v Uradnem listu predvidoma objavljen v petek, ocenjuje kot pozitiven znak v smeri, da bo država kmalu izpolnila svoje zakonske obveznosti pri zagotavljanju ostalega premoženja za pokrivanje
Simobil se bo dokapitaliziral
05. 04. 2000 14.49
Na današnji skupščini Simobila so delničarji družbe sprejeli dva sklepa. Družba se bo dokapitalizirala s kapitalom v višini 6,79 milijarde tolarjev, pri čemer bo dokapitalizacija v veljavo stopila 26. aprila letos, ko se bo vrednost skupnega kapitala družbe povečala na 9,3 milijarde tolarjev. Lastniki operaterja mobilne telefonije so sprejeli še poslovni načrt za leto 2000 s projekcijo do leta 2002.
Američani pokupili ogromno avtomobilov
06. 01. 2000 09.35
Američani so v letu 1999 pokupili skupaj 16,9 milijona novih osebnih vozil, kar predstavlja 9-odstotni porast v primerjavi z letom 1998. K povečani prodaji vseh večjih proizvajalcev avtomobilov je prispeval gospodarski razcvet, tržni deleži pa so se nekoliko porazdelili.
Pravica do izbire do naslednje sobote
07. 11. 1999 17.06
Imetniki delnic pooblaščenih investicijskih družb (pidov) s pravico do izbire se lahko le še do prihodnje sobote, 13. novembra, odločijo za zamenjavo omenjenih delnic za pokojninske bone.
Naprodaj delnice 20 hrvaških hotelov
22. 10. 1999 13.07
Hrvaška državna agencija za sanacijo bank in zavarovanje hranilnih vlog in hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje sta začela objavljati ponudbe k nakupu delnic, poslovnih deležev in terjatev dvajsetih turističnih družb. Poziv so objavili v hrvaškem časopisju, objavili pa ga bodo tudi v Financial Timesu.
Shell in BASF ustanavljata mešano družbo
02. 09. 1999 19.55
Družbi Shell Eastern Petroleum, hčerinska družba nizozemsko-britanskega koncerna Shell, in BASF sta se dogovorili, da bosta v singapurski prestolnici ustanovili mešano proizvodno družbo, v kateri bosta imeli enakovreden delež. Vrednost naložbe v gradnjo skupne tovarne znaša prek 500 milijonov dolarjev, novoustanovljena družba pa se bo imenovala Bassel Eastern Petroleum, so sporočili iz obeh podjetij.
Vlada o privatizaciji
21. 07. 1999 20.10
Vlada bo v obljubljenih rokih zagotovila premoženje za znesek nepokritih certifikatov, ki smo jih vložili v pooblaščene investicijske družbe. Vlada še zagotavlja, da ne bo razlike med premoženjem, ki ga bodo dobili pidi in državni pokojninski sklad, kamor bomo lahko prenesli nepokrite certifikate.
Ameriška vlaganja v ruske kmetijske družbe
14. 04. 1999 07.46
Ameriška proizvajalca kmetijske opreme, družbi John Deere in Company and Case Corporation, sta sporočili, da bosta v ruske kmetijske družbe vložili 2,4 milijarde ameriških dolarjev. Podjetji naj bi z 200 milijoni dolarjev lastnih virov prevzeli delež v ruskih proizvajalcih kmetijske opreme, in sicer John Deere v Rosselmashu južno od Moskve, Case Corporation pa v Sankt Peterburgu, pridobljeni deleži ruskih družb pa so še skrivnost.
Ameriška proizvajalca kmetijske opreme bosta vlagala v Rusijo
13. 04. 1999 16.31
Ameriška proizvajalca kmetijske opreme, družbi John Deere in Company and Case Corporation, sta sporočili, da bosta v ruske kmetijske družbe vložili 2,4 milijarde ameriških dolarjev.
Zbiranju pomoči za kosovske begunce se pridružuje ZSSS
06. 04. 1999 18.21
Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na današnji seji razpravljalo tudi o razmerah po množični selitvi kosovskih beguncev in sklenilo, da k zbiranju pomoči pozove vse člane, sindikate podjetij in ustanov, območne organizacije in sindikate dejavnosti ZSSS.
Izteka se rok za oddajo dohodninske napovedi za kapitalske dobičke
28. 02. 1999 09.31
Tudi letos, sicer drugo leto zapored, bodo morale vse fizične osebe, ki so trgovale z nepremičninami ali z vrednostnimi papirji ter drugimi deleži v kapitalu, oddati posebno dohodninsko napoved. Rok za oddajo se bo iztekel jutri, 1. marca. Zakon sicer določa, da je zadnji dan za oddajo napovedi 28. februar, ker pa je letos to nedelja, rok na podlagi odločitve davčne uprave poteče 1. marca.
Delnice Aktive Avant od današnjega dne na borzi
01. 02. 1999 14.08
Na prostem trgu se je danes pričelo trgovati z delnicami pooblaščene investicijske družbe Aktiva Avant I. Gre za 7.738.203 delnic, pri čemer je konec lanskega leta knjigovodska vrednost posamezne delnice z neizkoriščenimi certifikati znašala 1893,42 tolarja, brez neizkoriščenih certifikatov pa 845,95 tolarja. V vseh sredstvih družbe namreč zavzemajo neizkoriščeni certifikati 50,84-odstoten delež, je razvidno iz prospekta o uvrstitvi delnic na organiziran trg vrednostnih papirjev. V okviru današnjega trgovanja je bil tečaj te delnice dosežen v višini 375 tolarja.
V Salzburgu se bo jutri začel 8. Evropski športni forum
23. 11. 1998 14.50
Državni sekretar za šport Janko Strel se bo jutri v Salzburgu udeležil 8. Evropskega športnega foruma, ki ga 24. in 25. novembra pripravlja Evropska unija. Forum združuje najvišje vladne in nevladne predstavnike držav članic in pridruženih članic EU, Slovenija pa je kot pridružena članica tokrat povabljena drugič. Kot so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport, je forum za Slovenijo pomemben tudi zato, ker bo morala s približevanjem EU vse bolj ravnati v skladu z evropsko zakonodajo tudi na področju športa.
Ameriški direktorji ne občutijo svetovne gospodarske krize
13. 11. 1998 08.00
Po anketi, ki jo je pripravila ameriška raziskovalna grupacija Conference Boardbila v 1.711 ameriških podjetjih so direktorji ameriških podjetij v petih glavnih gospodarskih panogah zaslužili v povprečju milijon dolarjev letno. V ta znesek so všteti plača, bonusi in deleži v podjetjih.
Deleži v državnem proračunu za tehnološko razvojne programe se zmanjšujejo
05. 02. 1998 19.03
Odbor DZ za znanost in tehnologijo se je kot zainteresirano parlamentarno delovno telo seznanil s Strategijo RS za vključevanje v Evropsko unijo. Od vlade pričakuje, da bo dokument dopolnila tako, da bo na področju znanosti bolj razvojno naravnan in z večjim poudarkom na tehnološkem razvoju. Čeprav je Slovenija ena najbolj razvitih držav kandidatk, še vedno zaostaja za državami Evropske unije. Cilj naše države pa je čim hitreje zmanjševati razlike v stopnji ekonomskega in socialnega razvoja v primerjavi z EU. Člani odbora so opozorili na pomanjkljivost strategije pri metodološkem pristopu. Posebej so izpostavili dejstvo, da se deleži v državnem proračunu za tehnološko razvojne in druge ciljne programe, za visoko šolstvo ter za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih področij v zadnjih nekaj letih zmanjšujejo. Zakonodaja o intelektualni in industrijski lastnini je razen manjših izjem združljiva z acquis. Uskladiti bo potrebno še trajanje zaščite audiovizualnih produkcij in uvesti potrdila o dopolnilni zaščiti. Glede izvajanja zakonodaje bo treba rešiti vprašanje prenehanja veljavnosti blagovnih znamk, kar zlasti velja za področje farmacije.