delnice
Microsoft objavil razcepitev delnic v razmerju dve proti ena
04. 02. 1998 17.20
Microsoft je sporočil, da je njegov upravni odbor odobril razcepitev navadnih delnic v razmerju dve proti ena. Delničarji bodo za vsako svojo navadno delnico delnico prejeli po eno dodatno. Po besedah Microsoftovega finančnega direktorja Gregoryja Maffeia so s tem ustregli željam vlagateljev, ki želijo, naj bi bile Microsoftove delnice cenejše. Ob koncu leta je imel Microsoft približno 1,2 milijarde navadnih delnic, zdaj pa se bo njihovo število povečalo na 2,4 milijarde. To že je sedma razcepitev Microsoftovih delnic od marca 1986, ko je Microsoft postal delniška družba. Več podatkov o Microsoftovih delnicah in financah je na voljo na spletnem naslovu: <a href=http://www.microsoft.com/msft/ target="_blank"> http://www.microsoft.com/msft/</a>.
Dražje delnice zaradi ugibanj o združitvi farmacevtskih gigantov
03. 02. 1998 08.38
Na nemškem delniškem trgu so se zaradi ugibanj o domnevni združitvi angleških farmacevtskih podjetij Glaxo Welcome in Smithkline Beeecham zelo podražile delnice DAX. Potem ko je indeks v petek dosegel vrednost 4440,38 točke, se je včeraj njegova vrednost zvišala na 4505 točk.
Japonska banka kupila delnice češke banke
23. 01. 1998 08.44
Japonska banka Nomura je kupila 36-odstotni lastniški delež češke banke Investični a postovni banka. Kot je sporočila češka tiskovna agencija ČTK, je Nomura za delniški paket plačala 2,9 milijarde čeških kron.
Lanski poslovni rezultati Fructala v pričakovanih okvirih
08. 01. 1998 14.01
V družbi Fructal iz Ajdovščine ocenjujejo, da bo poslovni rezultat za leto 1997 v načrtovanih okvirih; prihodki naj bi tako znašali približno 10 milijard tolarjev. Kot je za STA povedala predsednica uprave Fructala Cvetana Rijavec, naj bi bil dobiček v letu 1998 za približno 8,8 odstotka višji od dobička, načrtovanega za leto 1997.
Postpraznična utrujenost na Ljubljanski borzi
06. 01. 1998 09.45
Borzni posredniki so prvi dan trgovanja v letu delovali postpraznično utrujeni, saj so sklenili le za 280,9 mio SIT poslov na organiziranem trgu Ljubljanske borze. Poslovanje je minilo bolj ali manj v duhu aplikacij oz. le simboličnem številu poslov z delnicami. Slovenski Borzni indeks je tako upadel za 1,4%. Na trgu dolžniških vrednostnih papirjev je prednjačila obveznica RSO2, katere tečaj se praktično ni spremenil, sklenjenih pa je bilo za 49 mio SIT poslov.
Leto 1997 na nemški borzi v znamenju rekordov
02. 01. 1998 08.55
Na nemških borzah so v letu 1997 trgovali s tolikšnim številom vrednostnih papirjev kot še nikoli. Visoki donosi na delnice so med zasebnimi in institucionalnimi investitorji prebudili povpraševanje, kot ga še ni bilo, tako da se je promet na vseh nemških borznih parketih v letu 1997 povečal za 52,3 odstotka na skupaj 3717 milijard nemških mark, so v Frankfurtu sporočili iz Nemške borze. Nemški indeks delnic DAX se je v letu dni povzpel za 1360 točke na 4249,69 točke, kar je za 47,1 odstotka več kot ob koncu leta 1996. To je bil največji letni porast indeksa DAX v njegovi desetletni zgodovini. Zaščitno združenje malih delničarjev tudi v letu 1998 napoveduje lepe obete delniškemu trgu, hkrati pa svari pred velikimi tveganji.
Delnice TUB Swaty v OTC Ljubljanske borze
29. 12. 1997 17.55
V primeru, da Ljubljanska borza ne bo obveščena o vložitvi pritožbe zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, bo začetek trgovanja s prostoprenosljivimi navadnimi delnicami družbe Swaty, tovarna umetnih brusov, Titova 60, Maribor v torek, 30. decembra, so sporočili z Ljubljanske borze.
Nov načrt pomoči japonskemu finančnemu sektorju
24. 12. 1997 15.16
Japonska vladajoča liberalno-demokratska stranka je danes predlagala sprejetje novega načrta za pomoč finančnemu sektorju. Ta predvideva, da naj bi država sprostila 20.000 milijard jenov (155 milijard dolarjev) za posojila v primeru potrebe japonskih bank.
Z delnicami Mercatorja jutri v borzni kotaciji A
21. 12. 1997 12.21
Z navadnimi imenskimi delnicami družbe Poslovni sistem Mercator d.d. s skrajšano skupno oznako MELR se bo jutri začelo trgovati v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 32.085.040.000 tolarjev in je razdeljen na 3.208.504 delnic. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev delnic v borzno kotacijo, je konec letošnjega septembra celotni kapital družbe znašal 58,9 milijarde tolarjev. Ta družba je dosegla v prvih devetih mesecih letos 169,98 milijona tolarjev celotnega dobička, lani pa 593,5 milijona tolarjev čistega dobička. Z Mercatorjevimi delnicami se je sprva pričelo trgovati že 4. aprila lani v okviru izvenborznega odprtega trga C (OTC). Tedaj je bil osnovni kapital razdeljen na 3.417.840 delnic, na sedanjo raven pa se je število delnic Mercatorja znižalo z umikom lastnih delnic. Z umikanjem lastnih delnic oziroma zniževanjem osnovnega kapitala nameravajo v Mercatorju še nadaljevati. Tako bodo konec tega leta umaknili še 36.282 lastnih delnic. Ob pričetku trgovanja na OTC je enotni tečaj delnice Mercatorja znašal 3574 tolarjev, minuli petek pa 4401 tolar. Največja imetnika Mercatorjevih delnic sta Kapitalski sklad in Slovenski odškodninski sklad. Prvi ima 15,40 odstotka glasovalnih pravic, drugi pa 11,18 odstotka glasovalnih pravic. Sledita Kmečki sklad 1 in banka Creditanstalt s po približno tremi odstotki glasovalnih pravic ter Kmečki sklad 2 z 2,3 odstotka glasovalnih pravic.
Padec delnic na Daljnem vzhodu vplival tudi na evropske borze
19. 12. 1997 14.53
Najnovejši padci tečajev delnic na azijskih finančnih trgih so danes vplivali tudi na precejšnje pocenitve delnic na evropskih borzah. Tečaji 225 vodilnih delnic na tokijski borzi so se v povprečju znižali za 5,24 odstotka. Trgovci padanje tečajev pojasnjujejo z bojaznimi, da utegne finančna kriza na Japonskem povzročiti propade še več podjetij. Danes se za več kot pet odstotkov pocenile tudi delnice v Južni Koreji, kjer so včeraj potekale predsedniške volitve. V Evropi je nemški indeks delnic DAX kmalu po današnjem začetku trgovanja padel za več kot dva odstotka, indeks ATX na Dunaju pa se je znižal za 0,2 odstotka. Tudi borze v Parizu in Londonu so zabeležile podobne padce tečajev vrednostnih papirjev.
Čas predbožičnih nakupov
08. 12. 1997 16.10
Še nedavno negativno razpoloženje na vseh svetovnih borzah, je zamenjalo navdušenje za nakupe. V Londonu, so posebej zagreti za nakupe predvsem institucionalni investitorji, ki v največji meri pospešujejo rast indeksa. Dow Jones je kot vemo zopet prestopil magično mejo 8.000 točk. Skok ameriških borznih indeksov so spodbudile predvsem tehnološke delnice ter delnice nekaterih bank, ki so v fazi združevanja in pa seveda stabiliziranje azijskih trgov.
Za 130 milijard tolarjev privatizacijskega primanjkljaja
28. 11. 1997 00.00
Privatizacijski primanjkljaj se giblje med 130 in 140 milijardami tolarjev, so ocenili na včerajšnjem neformalnem sestanku kandidatov za medresorsko komisijo, ki naj bi spremljala prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam. Sestanka so se udeležili predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavnosti, pooblaščenih investicijskih družb, Slovenske razvojne družbe, Agencije za privatizacijo in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vodil ga je državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer, ki je povedal, da naj bi se primanjkljaj deloma pokril iz prodaje delnic podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, deloma pa iz privatizacije državnega premoženja, na katero priprave v vladi že potekajo.
Hudi padci tečajev na azijskih borzah
25. 11. 1997 00.00
Tečaji vrednostnih papirjev na borzi v <b>Tokiju</b> so po razglasitvi stečaja četrte največje japonske borznoposredniške hiše Yamaichi Securities danes množično padali, še naprej pa so se cenile tudi delnice v <b>Seulu</b>. Hude padce tečajev so zabeležile tudi borze v <b>Hongkongu</b> in jugovzhodni Aziji, a so bili padci manj dramatični kot v Seulu ali Tokiju.
Dogajanja na svetovnih in Ljubljanski borzi
24. 11. 1997 15.31
Konec preteklega meseca je prinesel zlom tečajev delnic na svetovnih borzah. Gospodarske in denarne težave azijskih tigrov ter politična nestabilnost v Hong kongu, so povzročile občutnejši padec indeksa Hang Seng, čemur je sledil padec na vseh pomembnejših svetovnih borzah. <br< Zadnji dve leti so borzni indeksi nenehno naraščali, kar še posebej velja za ameriški kapitalski trg, kamor se je preko vzajemnih skladov stekala ogromna količina novega denarja. Ta novi denar je preko vseh razumnih meja napihnil cene delnic še na vseh ostalih pomembnejših trgih. Vedno več je bilo analitikov, ki so opozarjali, da se bo nenehna rast enkrat končala, kar se je tudi zgodilo.
Panika na svetovnih borzah
28. 10. 1997 00.00
Wall Street je včeraj zabeležil najhujši padec tečajev v svoji zgodovini. Indeks Dow Jones, ki ga preračunavajo na osnovi vrednosti delnic 30 najpomembnejših industrijskih podjetij, je izgubil 554,26 točke oz. 7,18 odstotka in ponedeljkovo trgovanje končal pri vrednosti 7161,15 točke.Zaradi hudega padca tečajev je newyorška borza sinoči že ob 21.30 po srednjeevropskem času zaustavila trgovanje. Delnice so se včeraj močno pocenile tudi v Frankfurtu in Londonu, medtem ko so borze v Latinski Ameriki zabeležile enega najbolj črnih dni v svoji zgodovini.
Delnice Aerodroma Ljubljana naslednji teden na Borzi
01. 10. 1997 00.00
Odbor za sprejem Ljubljanske borze je danes sprejel sklep o sprejemu navadnih delnic na ime z oznako G družbe Aerodrom Ljubljana d.d., Zgornji Brnik 130a, Brnik v borzno kotacijo A, so sporočili z Ljubljanske borze. Datum začetka trgovanja je sreda, 8. oktobra letos. En lot je ena delnica, minimalna količina za trgovanje na BIS je en lot, enotna oznaka prosto prenosljivih delnic za potrebe borznega trgovanja je AELG.
Delnice Leka spet na borzi
01. 10. 1997 00.00
Trgovanje z Lekovimi delnicami je po včerajšnji ustavitvi danes ponovno sproščeno s sporočili iz Ljubljanske borze. Po približno uri trgovanja je Lekova delnica razreda A najprej padla za 4 odstotke, kasneje pa je njena vrednost začela naraščati na približno 33.000 tolarjev za delnico. Ljubljanska borza se je za ponovno trgovanje z delnicami Leka odločila po sinočnjem Lekovem sporočilu za javnost, da je nadzorni svet Leka sprejel odstop direktorja Vojmira Urlepa in da bo le-ta vodil Lekovo upravo do imenovanja novega direktorja. Vojmir Urlep je, kot je zapisano v Lekovem sporočilu, odstopil iz osebnih razlogov in na lastno željo.