delo
Slovenija vodilna kandidatka za vstop v EU
18. 07. 2000 21.20
Okno priložnosti za širitev je odprto med letoma 2003 in najkasneje 2005, ni pa pričakovati, da bodo države članice EU pripravljene na določanje konkretnih datumov širitve že konec tega leta, to je v času francoskega predsedovanja Evropski uniji, je danes v Ljubljani dejal evropski komisar za širitev Günter Verheugen po pogovorih s slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Tudi slednji je na novinarski konferenci po pogovorih ocenil, da je vstop Slovenije v EU med letoma 2003 in 2005 ''realističen''.
Razsodišče Zdravniške zbornice
18. 07. 2000 21.19
Koprsko tožilstvo je po sedmih mesecih preiskave vložilo obtožnico zoper zdravnika Marjana Radetiča. Ta naj bi ob zdravniškem pregledu kandidatke za vozniški izpit mimogrede opravil še ginekološki pregled. Na potezi je zdaj sodišče, zdravnik pa lahko izgubi licenco, vendar mu jo lahko odvzame le Zdravniška zbornica.
''Ležeči nebotičnik'' obnovljen
18. 07. 2000 16.32
Občinska športna zveza Tolmin je ob pomoči Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenje športnih zvez in njenega partnerja Poslovnega sistema Helios d.d. iz Domžal obnovila fasado zanimivega športnega objekta ''Ležeči nebotičnik'' v športnem parku Brajda v Tolminu.
Bajuk sprejel Verheugna
18. 07. 2000 14.02
''Slovenija bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bo v letu 2001 končala delo in bo konec leta 2002 pripravljena na vstop v Evropsko unijo'', je predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk danes zagotovil evropskemu komisarju za širitev Günterju Verheugnu, ki nadaljuje dvodnevni prvi uradni obisk v Sloveniji. Verheugen pa, kot je dejal po srečanju z Bajukom, ceni dejstvo, da nova vlada nadaljuje priprave na vstop države v EU ''z dobro hitrostjo'' in brez zamud, saj je Slovenija brez dvoma med najbolj naprednimi kandidatkami in bo med prvimi postala polnopravna članica unije.
Brejc v Bruslju o zaposlovalni politiki
18. 07. 2000 09.37
Slovenski minister za delo, družino in socialne zadeve Miha Brejc in evropska komisarka za zaposlovanje in socialo Ana Diamantopulu sta danes v Bruslju podpisala skupno oceno srednjeročnih prednostnih nalog v slovenski zaposlovalni politiki. V dokumentu sta Slovenija in komisija skupaj zastavili prednostne cilje za pospeševanje preobrazbe slovenskega trga delovne sile in za usklajevanje s skupno evropsko zaposlovalno politiko.
Slovenija med prvimi v EU
18. 07. 2000 08.38
Na dvodnevni prvi uradni obisk v Slovenijo je včeraj pozno dopoldne prispel evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Opoldne se je na gradu Strmol sestal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom, nato pa obiskal Štanjel in Ajdovščino, kjer si je ogledal s strani Evropske unije sofinancirane projekte. Verheugna spremlja tudi Jaime Garica Lombardero, ki je v generalni direkciji za širitev pri Evropski komisiji pristojen za Slovenijo.
Yoko Ono je jezna
18. 07. 2000 08.00
Yoko Ono, vdova britanskega pevca Johna Lennona, nekdanjega člana skupine The Beatles, ki so ga ubili leta 1980, je proti nekemu japonskemu podjetju vložila tožbo zaradi uporabe podobe njenega pokojnega moža na vozovnicah za metro, so poročali japonski mediji. Yoko Ono je na sodišču v Tokiu vložila tožbo proti družbi Teito Rapid Transit Authority, od katere zahteva umik spornih vozovnic iz obtoka in odškodnino v višini 13 milijonov jenov (120.000 dolarjev), so še poročali. Sporne vozovnice, na katerih je natisnjena podoba Johna Lennona, delo ameriškega slikarja Andyja Warhola, so izdali aprila ob priložnosti razstave tega umetnika v enem od tokijskih muzejev. Po besedah Lennonove vdove vozovnice predstavljajo kršitev njenih pravic do pevčeve podobe.
Usklajevanje zakona o delovnih razmerjih
17. 07. 2000 19.33
Da bi predstavniki sindikatov in delodajalcev še pred predložitvijo zakona o delovnih razmerjih v drugo obravnavo DZ poenotili svoja stališča, je minister za delo, družino in socialne zadeve Miha Brejc danes sklical nov krog usklajevanj mnenj med sindikati in delodajalci. Udeleženci so se strinjali, da je namen delovnopravne zakonodaje predvsem zaščititi delavca in določiti minimalno varstvo, ki ga je možno še nadgraditi s kolektivnimi pogodbami, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Končana pogajanja o odškodninah
16. 07. 2000 14.32
S sklepno konferenco, podpisom ameriško-nemškega sporazuma in skupno izjavo se bodo jutri v Berlinu končala dolgotrajna pogajanja o izplačilu odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v času nacizma. Sklepno izjavo bodo podpisale vse pogajalske strani, ki so sodelovale na poldrugo leto trajajočih pogajanjih - poleg Poljske in Češke so bile v neposredna pogajanja vključene še Rusija, Belorusija in Ukrajina.
Požari so večinoma pogašeni
16. 07. 2000 12.18
V predelih Grčije in Bolgarije, ki so jih v preteklih dneh prizadeli obsežni gozdni požari, se je položaj danes umiril. Iz Grčije poročajo, da sta na polotoku Peloponez in na severu države na meji z Albanijo še dva srednjevelika požara, ki pa sta pod nadzorom. Iz Sofije poročajo, da so vsi požari v Bolgariji pogašeni. Zaradi opeklin so umrle tri osebe. Bolgarski premier Ivan Kostov naj bi danes obiskal prizadeta območja. Celoten obseg škode, ki so jo povzročili požari, še ni znan. Gasilcem so delo olajšale padavine, ki so v noči na nedeljo zajele severno Grčijo in Bolgarijo.
Vlada prekinila pogodbo s CRJMMK
14. 07. 2000 19.12
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede (FDV) je danes od ministrstva za znanost in tehnologijo in urada vlade za informiranje prejel obvestilo, da odstopata od pogodbe z omenjenim centrom, ki so jo podpisali 27. junija letos, ko je bil na osnovi javnega razpisa in po opravljenem izbirnem postopku sprejet projekt centra pod vodstvom Nika Toša. Od pogodbe odstopajo z utemeljitvijo, da ''v skladu z novimi usmeritvami vlade ne potrebujejo raziskav, ki so predmet sklenjene pogodbe'', so sporočili s FDV.
Zakon o zaposlovanju in delu tujcev
14. 07. 2000 17.08
Državni zbor je v zadnji obravnavi sprejel zakon o zaposlovanju in delu tujcev, s katerim se določajo pogoji, pod katerimi se lahko tujec zaposli ali dela v Sloveniji. Za delo tujcev se po tem zakonu šteje opravljanje storitev, ki jih izvajajo tujci in druge oblike dela tujcev, ki temeljijo na pogodbah o delu oz. drugih civilnopravnih pogodbah, ki se časovno omejeno izvajajo na ozemlju Slovenije.
Plaz smeti zahteval 140 žrtev
14. 07. 2000 16.56
Štiri dni potem ko je plaz smeti v bližini filipinske prestolnice Manila zasul revno naselje, se je število smrtnih žrtev danes povzpelo na 140. Prebivalce, ki so nesrečo preživeli, so oblasti pozvale, naj zaradi strupenega plina metan, ki uhaja izpod kupa smeti, to območje čimprej zapustijo.
64-bitni Windowsi
14. 07. 2000 15.37
Na konferenci Microsoft Professional Developer Conference sta Microsoft in Intel na ogled postavila 64-bitni operacijski sistem Windows, ki bo v prvi fazi namenjen procesorjem Intel Itanium. 64-bitni Windowsi tako predstavljajo mejnik v razvoju 64-bitne programske in strojne opreme. Novi operacijski sistem je tako že na voljo razvijalcem računalniške opreme nove generacije.
Soros se umika iz Slovenije
14. 07. 2000 15.14
Na <a href=http://www.soros.si target=_new> Open Society Institute Slovenija - Zavod za odprto družbo - Slovenija (OSI) </a> so v današnji izjavi Georga Sorosa za javnost naznanili, da bo OSI deloval še do konca leta 2000, svojo filantropsko dejavnost v Sloveniji pa bo nadaljeval v partnerstvu z Mirovnim inštitutom iz Ljubljane, ki se prav tako zavzema za načela odprte družbe in si je doslej znal zagotoviti sredstva iz lokalnih virov.
Na Dunaju se je začel plesni festival
13. 07. 2000 21.33
V Avstrijskem narodnem gledališču na Dunaju se je danes začel plesni festival z naslovom tanz2000.at-Remembering the Body. Na festivalu, ki bo potekal do 13. avgusta, bo predstavljenih skupno 20 različnih produkcij, med njimi pet praizvedb in dvanajst avstrijskih krstnih predstavitev. Festival bo jutri odprla predstava z naslovom In Real Time, koprodukcija plesne skupine Rosas, ki jo vodi Teresa de Keersmaeker iz Bruslja, flamske gledališke skupina Tg. STAN in belgijskega Jazz ansambla AKA MOON. Omenjena predstava se je v Avstriji že predstavila, in sicer na poletnem festivalu v Salzburgu.
Gozdni požari v Italiji in Grčiji
13. 07. 2000 14.14
Na italijanskem letoviškem otoku Capri blizu Neaplja je po poročanju italijanske televizije izbruhnil velik gozdni požar, medtem ko iz Grčije poročajo, da so po 24 urah zatišja na Peleponezu znova začeli divjati požari, zaradi katerih so morali evakuirati prebivalce treh vasi.
Kučan še čaka na opravičilo
12. 07. 2000 22.12
Na današnjem sprejemu Drnovškove vladne ekipe, nekdanji premier je sicer manjkal, se je Milan Kučan ministrom v prejšnji vladi zahvalil za dobro sodelovanje in uspešno delo v prid Slovenije. A obenem je predsednik države obudil stare zamere, ki so se spletle okrog še vedno neraziskanega ozadja kraje Podobnikovega audija.
Wajda bo posnel film o holokavstu
12. 07. 2000 18.21
Poljski režiser in oskarjevec Andrzej Wajda bo po poročanjih poljskega časnika Gazeta Wyborcza v produkciji holivudskega režiserja Stevena Spielberga posnel film iz štirih delov o holokavstu na Poljskem, Češkem, Madžarskem in nekdanji Sovjetski zvezi. 74-letni Wajda se je za snemanje filma dogovoril že marca v Los Angelesu, ko je prejel oskarja za življenjsko delo. Sicer velja za enega izmed vodilnih evropskih režiserjev in je izjemno cenjen v svoji domovini.
Filoktet v mednarodni soprodukciji
12. 07. 2000 13.59
V zapuščenem tunelu nekdanje železnice v izolskem Jagodju bo v petek, 14. julija, premierno uprizorjeno delo nemškega dramatika Heinerja Müllerja Filoktet. Predstava je nastala v soprodukciji sarajevskega filmskega in gledališkega festivala MESS, ljubljanskega festivala EX PONTO in Primorskega poletnega festivala (PPF). Predstava, ki jo režira Eduard Miler in v kateri igrajo Izudin Bajrović, Vili Matula in Goran Šušljik, bosanski, hrvaški in srbski igralec, vsak v maternem jeziku, je prva mednarodna soprodukcija PPF. Predvsem pa je predstava zavezana ambientalnosti, saj se bo po uprizoritvah v tunelu nekdanje železniške proge prilagajala vsakemu novemu ambientu na drugačen način, je napovedal režiser. Prihodnji izziv bo že gostovanje na Mittelfestu v Čedadu, 23. julija, na obrežju reke Nadiže.
O krepitvi gospodarske moči manjšin
12. 07. 2000 13.54
Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je ponovno obravnavala uresničevanje člena o krepitvi gospodarske moči manjšin, ki je zapisan v že leta 1996 sprejeti Resoluciji o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Slovenije. Člani komisije in predstavniki slovenske manjšine iz Avstrije, Italije in Madžarske so med razpravo soglasno poudarili, da je uspešen gospodarski razvoj pogoj za obstoj manjšine, slovensko vlado pa so med drugim pozvali, da naj pospeši delo ustrezne medresorske komisije, ki je bila sicer ustanovljena že leta 1998, njeno delo pa še ni zaživelo. Komisija je še ugotovila, da vlada ni upoštevala sklepov sprejetih na seji komisije oktobra lani. Takrat je komisija med drugim medresorski komisiji naložila, naj v roku štirih mesecev izdela program za gospodarsko sodelovanje z avtohtonimi slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Komisija je medresorski komisiji dodatno naložila, naj se opredeli do pobude o ustanovitvi promocijskih centrov v zamejstvu, pri delu medresorske komisije pa naj sodelujejo tudi predstavniki manjšin.
Končno našli sodnika za Clintona
12. 07. 2000 13.13
V ameriški zvezni državi Arkansas so po štirih neuspešnih poskusih le uspeli najti sodnika, ki bo prevzel primer, v katerem Odbor za nadzor nad poklicnim obnašanjem pravnikov pri Vrhovnem sodišču te južne države toži predsednika ZDA Billa Clintona zaradi laganja pod prisego v primeru Paule Jones, ko so ga vprašali ali je imel spolne odnose z Monico Lewinsky.
Prestavljen predlog o referendumu
12. 07. 2000 09.00
Po pričakovanjih bi parlament včeraj moral vsaj začeti z obravnavo dveh tem, povezanih z jesenskimi volitvami. Prva je pobuda skupine poslancev za omembo proporcionalnega volilnega sistema v ustavi, druga pa odgovor predsedniku države v zvezi z njegovim vprašanjem, kdaj naj razpiše volitve. A poslanci so se včeraj bolj kot s tema temama ukvarjali s proceduralnimi zapleti. Še največ dela so opravili na Komisiji za ustavne spremembe in volilni sistem, kjer jim je zakonodajni minister Tone Jerovšek predstavil vladni predlog referenduma. Z njim bi volilci mimo parlamenta odločili, po katerem sistemu voliti v bodoče.
Osmi dan stavke v podjetju Iskra STI
10. 07. 2000 20.40
Stavka v kranjskem podjetju Iskra STI, ki zaposluje 74 delavcev, se tudi danes, osmi dan, nadaljuje. Na današnji skupni seji stavkovnega odbora in vodstva podjetja, katere se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs, so se dogovorili, da vodstvo opravi še nekaj pogovorov s potenicalnimi domačimi partnerji za financiranje proizvodnje. ''Če nam to ne bo uspelo in to v toku jutrišnjega dne - za zagon proizvodnje nam manjka okrog pet milijonov tolarjev - bo vodstvo Iskre STI predlagalo stečaj podjetja,'' je dejal lastnik Iskre STI Miro Macher.
Razpad Barakove koalicije?
10. 07. 2000 19.29
Tik pred bližnjevzhodnim vrhom, ki se bo jutri začel v ameriškem Camp Davidu, koaliciji izraelskega premiera Ehuda Barak grozi razpad. Potem, ko je včeraj v znak protesta proti vrhunskemu srečanju odstopil izraelski notranji minister Nathan Šaransky, so svoj odstop napovedali še štirje ministri najpomembnejše Barakove koalicijske partnerice, stranke Šas, v kateri so predvsem predstavniki ortodoksnih Judov, poročata izraelski državni in vojaški radio.
Parlamentarna kriza v Izraelu
10. 07. 2000 19.03
Izraelski premier Ehud Barak je danes v knesetu poudaril, da ima ''jasen mandat ljudstva'', da poskuša najti rešitev spora s Palestinci. V knesetu so sicer poslanci začeli razpravo o nezaupnici vladi, ki jo je zaradi načrtovanega Barakovega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom na vrhu v Camp Davidu vložila desno usmerjena opozicija. Nezaupnico je vložila glavna opozicijska stranka Likud zaradi ''Barakovih popuščanj Arafatu še pred začetkom vrha'', ki naj bi se začel jutri v Camp Davidu pod okriljem ameriškega predsednika Billa Clintona. Barak je v knesetu kljub stalnim prekinitvam opozicijskih poslancev večkrat poudaril, da ima njegova vlada jasen mandat. Povedal je, da namerava še danes iz združenega Jeruzalema, ''večne prestolnice Izraela'', odpotovati v Camp David, da bi končal mirovniško delo, ki sta ga začela Menahem Begin in Jicak Rabin. Nekdanji premier iz stanke Likud Menahem Begin je leta 1978 v Camp Davidu sklenil zgodovinsko premirje s takratnim egiptovskim predsednikom Amurjem al-Sadatom, Jicak Rabin pa je leta 1993 z Arafatom v Oslu podpisal sporazum o avtonomnih palestinskih ozemljih. Barak je še poudaril, da v Camp David ne odhaja sam, temveč ga spremljata dva milijona ljudi, ki so njegovo vlado privedli na oblast, to je državljanov, ki si želijo miru.
Dopolnjeni zbirki pričevanj koroških Slovencev
10. 07. 2000 16.58
Z osmo izdano knjigo v seriji ''Tako smo živeli'' se obsežno delo dr. Marije Makarovič in njenih sodelavcev s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik preveša v zaključni del. Pred izidom je deveta knjiga pričevanj, v pripravi pa geslovnik, ki bo olajšal rabo knjig za znanstveno-raziskovalne namene. Koroški noši in oblačilni kulturi kmečkega in delavsko-kmečkega prebivalstva pa je posvečena tretja knjiga iste avtorice, v kateri po predstavitvi noše pri Zilji in v Rožu podrobneje predstavlja tisto v Podjuni. Knjigama, ki sta ju izdala Krščanska kulturna zveza in omenjeni inštitut pri Mohorjevi družbi Celovec-Dunaj-Ljubljana, se pridružuje še novo glasilo inštituta z imenom Koroški etnološki zapisi. Medtem ko so knjige o koroški noši že pred časom spodbudile pripravo vrste tematskih razstav, pa pričevanja oz. življenjske zgodbe, ki se jih je v osmih knjigah nabralo že 98, od nedavnega dokumentirajo tudi s pomočjo videa. Končana sta dva filma, v delu pa jih je kar 25. Poslovodja KKZ Nužej Tolmajer je poudaril dragoceno podporo ministrstva za kulturo in urada za Slovence v zamejstvu in zdomstvu pri knjigi o podjunski noši.
Prve premije za varčevalce
10. 07. 2000 14.17
Stanovanjski sklad RS bo v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS) tistim, ki so sklenili varčevalne pogodbe v lanskem juliju in so celo leto varčevali, v petek, 14. julija, nakazal prve premije, je za STA povedala pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS Nevenka Fajdiga. Stanovanjski sklad bo tako skoraj 25.500 varčevalcem izplačal blizu 600 milijonov tolarjev premij. Sicer pa je v okviru NSVS doslej privarčevanih že več kot sedem milijard tolarjev oziroma se vsak mesec v bankah nabere skoraj 600 milijonov tolarjev: leta 2004 pa bo privarčevanih kar sto milijard tolarjev. Pomočnica direktorja republiškega stanovanjskega sklada je dejala, da dvanajst sodelujočih bank odlično opravlja svoje delo v sodelovanju s skladom, še bolj pomembno pa je, da varčevalci v tej shemi redno in vestno varčujejo. Pregled plačilnega prometa na varčevalnih računih jasno dokazuje, da so bila ugibanja o špekulativni naravi varčevanja v NSVS povsem zgrešena.
Zakon pomeni šele začetek dela
10. 07. 2000 14.16
Zakon o kmetijstvu takoj ob njegovi uveljavitvi 1. julija na področje kmetijstva in podeželja ni prinesel nekih bistvenih zasukov. To niti ni bil njegov namen, saj gre za krovni zakon z omenjenega področja, ki je evropsko naravnan, zato bo na njegovi podlagi vlada lahko izvedla spremljajoče ukrepe prilagajanja kmetijske politike skupni kmetijski politiki Evropske unije.
Zaradi vročine pustošijo požari
09. 07. 2000 20.47
Z juga Italije poročajo o hudih gozdnih požarih. Najhuje je v Kalabriji, kjer so preselili že več kot 400 ljudi. Razmere so še posebno zaskrbljujoče na Kalabriji, kjer je ogenj v provinci Catanzaro uničil 1200 hektarjev gozda. Pri gašenju si pomagajo tudi z več deset letali canadair in helikopterji civilne zaščite.