demokracije
Osnutek koalicijske pogodbe podpisan jutri
05. 11. 2000 00.00
Na sedežu Liberalne demokracije na Trgu republike so včeraj ves dan
Koalicijski pogovori se končujejo
03. 11. 2000 00.00
Danes dopoldne se je sestal vrh Liberalne demokracije, na katerem je njen prvak Janez Drnovšek povedal, da bo v ponedeljek podpisal koalicijsko pogodbo z Združeno listo. Obenem ne izključuje možnosti o podpisu pogodbe z Desusom, s Stranko Mladih pa bo po besedah Drnovška sklenjen ločen sporazum.
Peterle na konferenci SE v Rimu
03. 11. 2000 00.00
V italijanski prestolnici se je začel ministrski sestanek Sveta Evrope ( SE), s katerim bodo slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta je bila podpisana 4. novembra 1950 v Rimu. Konference se udeležujejo zunanji, notranji ali pravosodni ministri vse 41 članic SE. Slovensko delegacijo vodi zunanji minister Lojze Peterle.
LDS išče koalicijske partnerje
30. 10. 2000 00.00
Predstavniki Liberalne demokracije so se danes ves dan sestajali z morebitnimi koalicijskimi partnerji, vodstvo SLS+SKD pa se odloča, ali naj vstopi v vlado Janeza Drnovška ali ne.
V Prištini zmaga LDK
29. 10. 2000 00.00
Prvi delni izidi sobotnih volitev na Kosovu, kažejo, da je v Prištini prepričljivo zmagala Demokratska liga Kosova (LDK) Ibrahima Rugove. LDK naj bi prejela 59 odstotkov glasov, medtem ko naj bi njeno največjo tekmico, Demokratsko stranko Kosova (PDK) Hashima Thaqija, podprlo 24 odstotkov volilcev. Mednarodni opazovalci so sicer predvideli zmago LDK v Prištini, saj ima ta stranka močno zaledje ravno v urbanih sredinah ter med intelektualci.
Poslanci na ustanovni seji
27. 10. 2000 00.00
Po Zdravljici je vodenje seje prevzel najstarejši poslanec Jože Bernik iz Nove Slovenije. Predsednik države Milan Kučan pa je novim poslancem povedal, da so jim volivci za štiri leta zaupali vodenje države in jim prepustili odločitve, ki bodo določale vsebino in kakovost življenja ljudi v Sloveniji.
ZRJ sprejeta v Pakt stabilnosti
26. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je na današnjem srečanju delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo za človekove pravice in demokratizacijo v Bukarešti postala polnopravna članica pakta. Kot je poudaril koordinator pakta Bodo Hombach, je "pakt stabilnosti prva mednarodna organizacija, ki je svoja vrata odprla ZRJ". Hombach, ki je pooblaščencu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice Goranu Svilanoviću simbolično izročil bakreni ključ, je še dejal, da je omenjeni korak posledica "političnih sprememb v Beogradu".
Praznovanje dneva OZN
25. 10. 2000 00.00
Ob 55. obletnici ustanovitve Združenih narodov so se po vsem svetu zvrstile prireditve, na sedežu svetovne organizacije v New Yorku pa sta generalni sekretar Kofi Annan in predsednik Generalne skupščine Harri Holkeri pozvala voditelje držav k izpolnjevanju obljub, danim na letošnjem vrhu tisočletja. Osrednji del
Srečanje predstavnikov DeSUS in SMS
25. 10. 2000 00.00
Na podlagi skupnega interesa obeh parlamentarnih strank so se danes v Ljubljani srečali predstavniki vodstev DeSUS in SMS. Po predstavitvi temeljnih programskih usmeritev so spregovorili predvsem o poglavitnih nalogah, ki jim bosta stranki namenili še posebno pozornost: gre zlasti za vprašanja šolanja pod enakimi pogoji, kakovostne povezave med izobraževanjem, znanostjo in gospodarstvom, za večje možnosti zaposlovanja, zlasti mladih, najširša vprašanja stanovanjske politike in zdravstva, spoštovanje pravic upokojencev in drugo, so sporočili z DeSUS in SMS.
Ženske v parlamentu
25. 10. 2000 00.00
V novoizvoljenem 90-članskem parlamentu bo naslednja štiri leta sedelo 12 poslank, 5 več kot v prejšnjem sklicu, a še vedno precej manj kot v državah članicah Evropske unije. Zato na Uradu za žensko politiko pripravljajo konkretne zakonske predloge, kako delež žensk v politiki približati Evropi.
Danes uradni izidi volitev
24. 10. 2000 00.00
Na sedežih vseh osmih volilnih enot so dodelili neposredne mandate poslancem novega državnega zbora. Takšne mandate je dobilo 60 poslancev, največ iz vrst Liberalne demokracije - kar 30, najmanj pa iz Nove Slovenije - 4. Desus, Slovenska nacionalna stranka in Stranka mladih nimajo nobenega neposredno izvoljenega poslanca. Neposredno so bili izvoljeni tisti kandidati za poslance, ki so v svojih volilnih okrajih dobili nadpovprečno veliko glasov. Predvsem pa več, kot jih je v volilni enoti dobila njihova stranka. Liberalno demokracijo bo tako zastopalo 30 neposredno izvoljenih poslancev. Med najbolj znanimi so tako: nekdanji premier in po vsej verjetnosti tudi novi mandatar Janez Drnovšek, nekdanji ministri Rupel, Rop, Gaspari, Bavčar, Gaber in dosedanji poslanci Avšič, Moge, Partljič, Pucko in Gerenčer. Nova Slovenija ima štiri neposredne mandate. Prislužili so si jih premier Andrej Bajuk, Majda Zupan, Janez Drobnič in Alojz Sok. SLS+SKD - Slovenska ljudska stranka bo imela šest neposrednih mandatov. Dobili so jih predsednik državnega zbora Janez Podobnik in poslanci Božič, Malovrh, Fabjan, Kangler in Kramberger. Socialdemokrati so si po podatkih Republiške volilne komisije nabrali 11 neposrednih mandatov. Njihov predstavnik
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Številne čestitke za predsednika LDS
19. 10. 2000 00.00
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije Janez Drnovšek prejema številne čestitke tako iz Slovenije kot iz tujine za uspeh, ki ga je stranka dosegla na parlamentarnih volitvah. Med drugim je včeraj predsedniku LDS iskrene čestitke in najboljše želje v telefonskem pogovoru izrekel predsednik Evropske komisije Romano Prodi, so sporočili iz omenjene stranke.
Italija ZRJ 52 milijonov evrov
19. 10. 2000 00.00
Italija je včeraj ZR Jugoslaviji nakazala 100 milijard lir (51,6 milijona evrov), s čimer želi podpreti proces stabilizacije in razvoja v tej državi, so povedali pri italijanski vladi. Odločitev o pomoči ZRJ je Italija sprejela med obiskom italijanskega premiera Giuliana Amata v Beogradu minuli teden. Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je Amatu na pogovorih v Beogradu dejal, da ZRJ računa na pomoč Italije tako pri utrditvi procesa demokracije v ZRJ kot pri ponovnem vključevanju te države v mednarodne ustanove. Italijanski minister za zakladnico Vincenzo Visco, ki je spremljal Amata v ZRJ, pa je napovedal, da bo njegova država ZRJ ponudila bilateralno pomoč.
Kučan, Bajuk in Podobnik o volitvah
15. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan, ki je zjutraj volil na volišču v petem volilnem okraju tretje volilne enote v Murglah v Ljubljani, meni, da bodo ljudje dovolj trezni in bodo svoje glasove zaupali tistim, ki lahko zagotovijo, da se bo ustvarjalna energija Slovencev usmerila v razvoj, blaginjo za vse, spoštovanje in dostojanstvo za vsakogar, in ki bodo sposobni utrditi ugled države v mednarodnem življenju. Na vprašanje, kako komentira nekatere očitke, da se je vmešal v dnevno politiko in vključil v predvolilni boj, je predsednik Kučan odgovoril, da to niso očitki, ampak je to volilni boj tistih, ki so v volilni tekmi. Njemu pa seveda ostane, da na nepravilnosti, ki jih po njegovi sodbi počnejo različni organi in posamezniki v tej državi, opozarja ljudi, da bo njihova sodba lahko objektivnejša. "Zmagajo pač tisti, ki jim ljudje v večji meri zaupajo in to ne pomeni, da nimamo demokracije, ampak da jo imamo," je zaključil predsednik republike Milan Kučan.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
NATO si želi sodelovati z ZRJ
13. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je na današnjem srečanju z obrambnimi ministri kandidatk za vstop v zavezništvo v Sofiji, dejal, da si zveza NATO želi sodelovati z Beogradom pri reševanju kosovskega vprašanja ter pri izročitvi vojnih zločincev. "Z nestrpnostjo pričakujemo, da bo nova vlada začela izvajati politiko, ki bo omogočila krepitev demokracije in vzpostavila sodelovanje z mednarodno skupnostjo, kamor spada tudi vprašanje vojnih zločincev," je dejal Robertson, in dodal, da namerava zavezništvo z novo jugoslovansko oblastjo tudi preučiti možnosti za okrepljeno sodelovanje v BiH in na Kosovu.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Peterle in Korač za čimprejšnjo ureditev odnosov med Slovenijo in ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je danes na Mokricah srečal s predstavnikom Demokratične opozicije Srbije (DOS) in predsednikom Socialdemokratske unije Žarkom Koračem, ki skupaj s podpredsednikom Nove demokracije Svetozarjem Krstićem včeraj prispel na obisk v Zagreb. Minister Peterle je Koraču čestital za zmago demokratične opozicije na nedavnih volitvah v ZRJ. Korač pa je izčrpno orisal sedanje politične razmere v ZRJ in izrazil pričakovanje, da bo nova jugoslovanska vlada oblikovana v sedmih do desetih dneh. Sogovornika sta tudi ugotovila velik interes tako Slovenije kot ZRJ za čimprejšnjo normalizacijo odnosov med državama in vzpostavitev diplomatskih odnosov, je v pogovoru za STA dejal minister Peterle. Po besedah ministra Peterleta sta s sogovornikom tudi ugotovila, da med Slovenijo in ZRJ ni resnih odprtih vprašanj ter da sta državi v preteklosti sodelovali in gojili prijateljske odnose. Glede vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ kot "posebnem vprašanju" pa je Korač po besedah ministra Peterleta izrazil stališča, ki so v skladu s tem, kar je že večkrat povedal novi predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, in sicer, da ZRJ ne bo vztrajala na konceptu kontinuitete, temveč se bo zavzemala za enakopraven dogovor glede tega vprašanja med vsemi naslednicami nekdanje SFRJ. Tudi za rešitev tega vprašanja je treba počakati na oblikovanje nove jugoslovanske vlade, je poudaril Peterle. Peterle in Korač sta se zavzela tudi za pripravo temeljev za močnejše gospodarsko sodelovanje med državama. Po besedah Peterleta blagovna menjava že sedaj obsega približno 120 milijonov dolarjev. Sogovornika sta izrazila željo obeh držav za razvoj sodelovanja tudi na drugih področij, še zlasti v kulturi ter znanosti in tehniki. Minister Peterle je predstavniku DOS izročil tudi kopije predlogov družbe Adria Airways o čimprejšnji vzpostavitvi letalskih linij med Ljubljano ter Beogradom in Podgorico. Glede jutrišnjega obiska posebnega odposlanca slovenskega premiera Andreja Bajuka, državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Mitje Drobniča v Beogradu, je minister Peterle dejal, da gre za zelo pomemben obisk. Po ministrovih besedah bo jutri obenem potekal usklajevalni sestanek treh kabinetov v Ljubljani, in sicer predsednika države, predsednika vlade in zunanjega ministra. Državni sekretar Drobnič se bo jutri v Beogradu srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Koštunico, pa tudi predstavniki tamkajšnjih strank in gospodarstveniki. Med glavnimi temami pogovorov bo vzpostavitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZRJ ter vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ. Z demokratičnimi spremembami v ZRJ se namreč odpirajo tudi možnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, ki zaradi nesoglasij o nasledstvu v desetih letih po osamosvojitvi Slovenije niso zaživeli.
BS ne spoštuje zakona?
12. 10. 2000 00.00
Guverner in svet Banke Slovenije (BS) sta s stališči in ukrepi v zvezi z Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS) v BS pripeljala prav določeno politiko in to bolj kot katerikoli zakon, ki ga je sprejel državni zbor, čeprav sta večkrat izrecno poudarila, da nasprotujeta vmešavanju politike v Banko Slovenije, sta v sporočilu za javnost zapisala kandidata LDS na volitvah za poslanca DZ Pavle Gantar in Janez Kopač.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Bajuk čestital Koštunici
06. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes poslal pismo Vojislavu Koštunici, v katerem mu v imenu slovenske vlade in lastnem imenu čestita ob izvolitvi za predsednika ZR Jugoslavije. Kot so sporočili iz premierovega kabineta, Bajuk v pismu poudarja pričakovanje Slovenije, da bo zmaga demokracije ponudila možnost za izgradnjo novih temeljev za normalizacijo odnosov in krepitev sodelovanja med državama. Slovenija bo podprla tudi čimprejšnjo integracijo ZR Jugoslavije v mednarodno skupnost, s ciljem, da postane njen enakopravni del, kar bo po Bajukovem mnenju nedvomno prispevalo k stabilnosti in varnosti v JV Evropi.
Razrešitev problema privatizacijskega primanjkljaja
03. 10. 2000 00.00
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janez Drnovšek je v odgovoru na vprašanje Združenja družb za upravljanje (ZDU) v zvezi z razreševanjem problema privatizacijske vrzeli poudaril, da so vsi potrebni sistemski pogoji za zapolnitev privatizacijskega primanjkljaja izpolnjeni, kar skupaj z državnim premoženjem, ki ga je dovolj, omogoča učinkovito razrešitev tega problema.
Volitve v Albaniji potekale mirno
02. 10. 2000 00.00
Občinske volitve, ki so včeraj potekale v Albaniji in naj bi veljale za pomemben preizkus politične stabilnosti v državi, so minile brez incidentov, volilna udeležba pa je bila nekaj več kot 55 odstotna od 2,8 milijona volilnih upravičencev, je sporočila osrednja volilna komisija.
Volitve v Albaniji
01. 10. 2000 00.00
Danes zjutraj so se v Albaniji odprla volišča, na katerih 2,8 milijona volilnih upravičencev odloča o prihodnji sestavi 385 občinskih svetov. Občinske volitve med zahodnimi opazovalci veljajo za pomemben preizkus stabilnosti in demokracije te najrevnejše evropske države. Albanska vlada je iz strahu pred nemiri mobilizirala pripadnike policije in vojske, Organizacija za varnost in sodelovanje (OVSE) in nekatere druge mednarodne organizacije pa so v Albanijo poslale svoje opazovalce.
Bavčar na Krku o približevanju EU
28. 09. 2000 00.00
Podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Igor Bavčar se je udeležil okrogle mize z naslovom Slovenija in EU, ki so jo v Omišlju na otoku Krku pripravili sindikati. Z udeleženci - sindikalnimi zaupniki iz Tama, Metalne, Gorenja, Domela, Carrere Optyl, Mure, Danfossa, Iskre avtoelektrike, Železarne Ravne in rudnika Mežica 
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Politični piknik ZLSD
24. 09. 2000 00.00
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD)je v Opatjem Selu pripravila strankin politični piknik, na katerem je njen predsednik Borut Pahor med pozdravnim nagovorom nanizal razloge, zaradi katerih naj bi bila ZLSD dobra volilna izbira. Stranka svoje interese uveljavlja na zmeren in politično kulturen način, ima primeren in sodoben program, izkušnje starejših generacij je uspela obogatiti z novo energijo mlajšega rodu, je edina članica Evropske socialne demokracije na Slovenskem in nenazadnje zgodovine ne potvarja, ampak jo sooblikuje, je prepričan Pahor.