demokracijo
Pogovori LDS in ZLSD o koaliciji
25. 10. 2000 00.00
Neformalni pogovori o morebitnem oblikovanju vladne koalicije so se med Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) nadaljevali tudi danes, o morebitnem sodelovanju stranke v koaliciji pa bo jutri popoldne razpravljalo predsedstvo ZLSD.
Danes uradni izidi volitev
24. 10. 2000 00.00
Na sedežih vseh osmih volilnih enot so dodelili neposredne mandate poslancem novega državnega zbora. Takšne mandate je dobilo 60 poslancev, največ iz vrst Liberalne demokracije - kar 30, najmanj pa iz Nove Slovenije - 4. Desus, Slovenska nacionalna stranka in Stranka mladih nimajo nobenega neposredno izvoljenega poslanca. Neposredno so bili izvoljeni tisti kandidati za poslance, ki so v svojih volilnih okrajih dobili nadpovprečno veliko glasov. Predvsem pa več, kot jih je v volilni enoti dobila njihova stranka. Liberalno demokracijo bo tako zastopalo 30 neposredno izvoljenih poslancev. Med najbolj znanimi so tako: nekdanji premier in po vsej verjetnosti tudi novi mandatar Janez Drnovšek, nekdanji ministri Rupel, Rop, Gaspari, Bavčar, Gaber in dosedanji poslanci Avšič, Moge, Partljič, Pucko in Gerenčer. Nova Slovenija ima štiri neposredne mandate. Prislužili so si jih premier Andrej Bajuk, Majda Zupan, Janez Drobnič in Alojz Sok. SLS+SKD - Slovenska ljudska stranka bo imela šest neposrednih mandatov. Dobili so jih predsednik državnega zbora Janez Podobnik in poslanci Božič, Malovrh, Fabjan, Kangler in Kramberger. Socialdemokrati so si po podatkih Republiške volilne komisije nabrali 11 neposrednih mandatov. Njihov predstavnik
Volivci ZZS oddali svoje glasove LDS
24. 10. 2000 00.00
Na novinarski konferenci v Kopru je vodstvo Zveze za Primorsko (ZZP), ki je julija podpisala sporazum o sodelovanju na in po državnozborskih volitvah z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), dobro ocenilo svoj nastop na volitvah. Kot je poudaril predsednik ZZP Branko Mahne je večina volivcev ZZP svoje glasove očitno oddala kandidatom LDS, ki so v vseh volilnih okrajih, kjer je bila podpora ZZP do sedaj velika, dosegli nadpovprečno ugodne rezultate. V sporazumu z LDS je ZZP na prvo mesto postavila zahtevo po regionalizaciji države, ki jo bo morala vlada tudi udejanjiti.
Beneška komisija sprejela poročilo
15. 10. 2000 00.00
Komisija Sveta Evrope za demokracijo skozi pravo, znana predvsem kot Beneška komisija, je včeraj na plenarnem
Kučan, Bajuk in Podobnik o volitvah
15. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan, ki je zjutraj volil na volišču v petem volilnem okraju tretje volilne enote v Murglah v Ljubljani, meni, da bodo ljudje dovolj trezni in bodo svoje glasove zaupali tistim, ki lahko zagotovijo, da se bo ustvarjalna energija Slovencev usmerila v razvoj, blaginjo za vse, spoštovanje in dostojanstvo za vsakogar, in ki bodo sposobni utrditi ugled države v mednarodnem življenju. Na vprašanje, kako komentira nekatere očitke, da se je vmešal v dnevno politiko in vključil v predvolilni boj, je predsednik Kučan odgovoril, da to niso očitki, ampak je to volilni boj tistih, ki so v volilni tekmi. Njemu pa seveda ostane, da na nepravilnosti, ki jih po njegovi sodbi počnejo različni organi in posamezniki v tej državi, opozarja ljudi, da bo njihova sodba lahko objektivnejša. "Zmagajo pač tisti, ki jim ljudje v večji meri zaupajo in to ne pomeni, da nimamo demokracije, ampak da jo imamo," je zaključil predsednik republike Milan Kučan.
Fischer o razmerah v Srbiji
11. 10. 2000 00.00
Po menjavi oblasti v ZRJ bosta Nemčija in Evropa Srbijo "z odprtimi rokami" sprejeli v mednarodno skupnost, je med današnjo razpravo o razmerah v ZRJ v nemškem bundestagu povedal nemški zunanji minister Joschka Fischer (Zeleni). Kot je dodal, je prvi korak storila Evropska unija z odpravo sankcij, zdaj pa je treba predvsem utrditi demokracijo. Podobna stališča so izrazili predstavniki drugih strank. Vsi so posvarili pred preveliko evforijo, izrecno pa zahtevali izročitev nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića v Haag.
ZDA bodo odpravile sankcije
10. 10. 2000 00.00
ZDA so izrazile pripravljenost za umik ključnih gospodarskih sankcij proti Srbiji, kot je to včeraj storila Evropska unija. ZDA naj bi prvič po lanskih letalskih napadih zveze NATO v Beograd poslale tudi svojega diplomata.
Odgovor Bajuka na Kučanove kritike
07. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku republike Milanu Kučanu pisno odgovoril na njegove ponedeljkove javne kritike glede dveh pisem, ki jih je poslal Komisiji za demokracijo skozi pravo pri SE oz. t.i. Beneški komisiji. Premier je med drugim izrazil prepričanje, da prošnja za mnenje omenjene komisije Sloveniji ne bo povzročila zunanjepolitične škode niti zmanjšala njen ugled. Zavrnil pa je tudi očitke o nezaupanju vlade v slovenske demokratične ustanove.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Resolucija EP ni presenečenje
05. 10. 2000 00.00
Po mnenju zunanjega ministra Lojzeta Peterleta bi težko pričakovali, da bi demokratično izvoljeni evropski poslanci slovensko demokracijo ocenili za popolnoma brezhibno. Ob resoluciji o približevanju Slovenije EU, ki jo je danes sprejel Evropski parlament, je Peterle opozoril, da v Sloveniji celo predsednik države zavestno krši zakon in da mora veliko ljudi več let čakati na uveljavitev svojih pravic. Po Peterletovih besedah imamo v Sloveniji medijsko strukturo, v kateri stare politične sile nadzorujejo vse dnevnike in pokrajinske tednike.
Makedonska vladna koalicija razglasila zmago
27. 09. 2000 00.00
Makedonski premier Ljubčo Georgijevski je včeraj razglasil zmago vladne koalicije na nedeljskih občinskih volitvah. Državna volilna komisija je namreč objavila delne izide iz 40 od 54 občin, v katerih je potekal drugi krog volitev. Po teh izidih je vladna koalicija zmagala v 30 občinah, medtem ko je opozicija zmagala v šestih občinah.
Poklon Fontainove in Aznarja žrtvam ETE
27. 09. 2000 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine in španski premier Jose Maria Aznar sta se danes v Madridu poklonila 254 žrtvam baskovske separatistične organizacije ETA. "V Evropski uniji ni prostora za terorizem. Terorizem zanika demokracijo," je v govoru pred predstavniškim domom v španščini povedala Fontainova. Vsakič ko zaradi terorizma v Španiji umre ena oseba, so ogrožene tudi temeljne vrednote Evropske unije, je še dodala.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Solana ne dvomi v zmago Koštunice
22. 09. 2000 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v pogovoru za današnjo izdajo španskega časopisa El Pais dejal, da niti najmanj ne dvomi, da bo na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah v ZRJ zmagal kandidat demokratične opozicije Vojislav Koštunica. Stališče EU do tega vprašanja je po Solanovem mnenju jasno: le demokratične spremembe v Srbiji bodo izboljšale politične in gospodarske odnose med ZRJ in EU in ZRJ postavile v boljšo luč.
Prvo soočenje predsednikov strank
18. 09. 2000 00.00
Predsedniki sedmih političnih strank, ki so trenutno najbolje uvrščene na lestvicah iz javnomnenjskih raziskav, so na soočenju na POP TV predstavili stališča do več perečih vprašanj - med drugim so govorili o (ne)priznavanju Avnojskih sklepov, bistvenih razlogih za vstop Slovenije v EU ter politiki oblikovanja cen bencina in drugih naftnih derivatov.
Prvo soočenje predsednikov strank
18. 09. 2000 00.00
Predsedniki sedmih političnih strank, ki so trenutno najbolje uvrščene na lestvicah iz javnomnenjskih raziskav, so na soočenju na POP TV predstavili stališča do več perečih vprašanj - med drugim so govorili o (ne)priznavanju Avnojskih sklepov, bistvenih razlogih za vstop Slovenije v EU ter politiki oblikovanja cen bencina in drugih naftnih derivatov.
Demokrati Slovenije bodo nastopili sami
12. 09. 2000 00.00
Demokrati Slovenije, okrepljeni z Konzervativno demokracijo Slovenije ter nekaterimi civilnimi gibanji in posamezniki iz vrst Zelenih, bodo šli na letošnje volitve sami, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik generalnega odbora stranke Mihael Jurak. Stranka bo na volitvah nastopila z uradnim imenom - Demokratska stranka Slovenije, Demokrati Slovenije - DS, ki je zapisano tudi v registru političnih strank.
Kučan o bazoviškem spomeniku
10. 09. 2000 00.00
Bazoviški spomenik je zgodovinski opomin za dejanja v preteklosti, ki hkrati zavezuje k spoštovanju različnosti in enakosti v demokratičnem času, žal dostikrat pretresenem z znamenji nestrpnosti in sovraštva do rasne, etnične, politične in duhovne človekove različnosti. Bazoviške žrtve pa so eden od pretresljivih mejnikov v boju za demokracijo, so zgled in simbol boja za uresničevanje tistih vrednot evropskega civilizacijskega izročila, ki so zrasle in bile zavarovane z bojem in zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni in so vtkane v temelje zaželene Evrope prihodnosti, je v pismi udeležencem spominske slovesnosti ob 70. obletnici mučeniške smrti bazoviških žrtev zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Papandreu poziva ZRJ k spremembam
07. 09. 2000 00.00
Po pogovorih z jugoslovanskim kolegom Živadinom Jovanovičem v Beogradu je grški zunanji minister Georges Papandreu povedal, da bi ZRJ morala okrepiti demokracijo in izvesti pravične volitve, prav tako pa se ne bi smela osamiti v Evropi. Papandreu, ki se je srečal tudi z jugoslovanskim in srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in Milanom Milutinovičem, sestal pa se bo še s predsedniškim kandidatom opozicije Vojislavom Koštunico, je tako prvi zunanji minister kake članice Evropske unije, ki je obiskal Beograd po lanskih napadih zveze NATO na ZRJ.
Clinton najprej v Nigerijo
26. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči odpotoval na svoj drugi obisk držav podsaharske Afrike, ki ga bo sklenil prihodnji torek, nato pa že v sredo odpotoval v Kolumbijo. Prva postaja na Clintonovi afriški turneji, na kateri ga spremlja hčerka Chelsea Clinton, 13 kongresnikov, ministra za energetiko Bill Richardson in za transport Rodney Slater ter Clintonov posebni odposlanec za Afriko Jesse Jackson, bo Nigerija, kjer bo washingtonska karavana ostala do nedelje, 27. avgusta. Clinton bo nato odpotoval v Tanzanijo, na poti domov pa se bo v torek zjutraj ustavil še v Kairu, kjer se bo srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom. Clinton si je Nigerijo izbral zaradi uspešnega prehoda v demokracijo pod vodstvom predsednika Oleseguna Obasanja, ki je bil na položaj izvoljen lani. Clinton bo v Nigeriji obiskal le glavno mesto Abujo, ki je leta 1991 prevzelo ta naslov od dotedanje prestolnice Lagosa. Po Nigeriji bo Clinton odpotoval v Tanzanijo, kjer se bo v Aruši udeležil sestanka o mirovnem procesu v Burundiju, kjer je leta
Predčasno izpustili Lia Wenshenga
15. 08. 2000 00.00
Kitajske oblasti so danes po osmih letih predčasno izpustile iz zapora ustanovitelja Socialistične in demokratične stranke Kitajske Lia Wenshenga. Kot so sporočili iz centra za človekove pravice in demokracijo v Hongkongu, je Liu sedaj doma v kraju Yinchuan v avtonomni pokrajini Ningxia.
Becker proti rasizmu
09. 08. 2000 00.00
Legendarni nemški teniški igralec Boris Becker je na predstavitvi svoje nove dejavnosti, spletni strani, posvečeni športu, znova pozval v boj proti rasni in nacionalni nestrpnosti. "Nikdar ni mogoče reči, da si storil dovolj v boju proti rasizmu," je dejal na novinarski konferenci v Berlinu.
Nemška vlada za prepoved NPD
05. 08. 2000 13.20
Predstavnik nemške vlade Uwe-Karsten Heye je včeraj izjavil, da bodo preiskali razloge za prepoved skrajno desne National-demokratične stranke. Dejal je, da bo vlada čimprej organizirala skupni forum s predstavniki iz 16 nemških federativnih držav. Zahtevo po prepovedi je izrazil v začetku tedna konzervativni notranji minister dežele Bavarske Guenther Beckstein, ki je dejal da NPD promovira neonacizem in da predstavlja nevarnost za nemško demokracijo. Zahteva je posledica razmislekov v medjijih po eksploziji v Duesseldorf, v kateri je bilo ranjenih 10 tujih delavcev, med njimi tudi šest Židov. Nemška ustava omogoča prepoved strank in organizacij, ki ogrožajo demokratični red. Zahodna Nemčija je tako leta 1956 prepovedala Komunistično stranko, v zadnjem času pa neko manjšo neonacistično stranko.
Zaključek IUSY festivala
03. 08. 2000 13.47
Tradicionalnega IUSY (The International Union of Social Youth) festivala, ki je potekal zadnji julijski teden na Švedskem, se je med skoraj 7000 mladimi iz 165 držav udeležilo tudi 91 članov edine organizacije članice iz Slovenije, Mladega foruma ZLSD. Festival je letos potekal pod naslovom Moč solidarnosti, v njegovem okviru pa so potekali številni seminarji in delavnice, so sporočili iz Mladega foruma ZLSD.
Zaključek IUSY festivala
03. 08. 2000 00.00
Tradicionalnega IUSY (The International Union of Social Youth) festivala, ki je potekal zadnji julijski teden na Švedskem, se je med skoraj 7000 mladimi iz 165 držav udeležilo tudi 91 članov edine organizacije članice iz Slovenije, Mladega foruma ZLSD. Festival je letos potekal pod naslovom Moč solidarnosti, v njegovem okviru pa so potekali številni seminarji in delavnice, so sporočili iz Mladega foruma ZLSD.
Število pripadnikov KFOR bodo povečali
29. 07. 2000 20.49
Zaradi jesenskih občinskih volitev na Kosovu bodo madnarodne mirovne sile KFOR v pokrajini okrepili z 2000 vojaki, je danes v Prištini sporočil poveljnik enot KFOR, španski general Juan Ortuno. Ortuno je sicer še pozval prebivalstvo na Kosovu, naj pri pripravi volitev sodeluje z enotami KFOR, in poudaril, da volitve predstavljajo preizkujšno za demokracijo.
Politični forum spremenil ime
15. 07. 2000 10.57
Politična stranka Slovenski forum je danes sprejela dokončno odločbo ministrstva za notranje zadeve, s katero se legalizirajo sklepi drugega kongresa stranke z dne 27. maja, in ime stranke spremenila v Novo demokracijo Slovenije, s kratico NDS in sedežem v Zbiljah. Stranka se bo zavzemala predvsem za uveljavitev principov razvite meščanske družbe v sistemu tržno naravnanega gospodarstva, so sporočili s sedeža stranke.
Sprejeta izjava o razmerah v Črni gori
12. 07. 2000 09.06
Slovenski, hrvaški in češki predsednik - Milan Kučan, Stipe Mesić in Vaclav Havel - so včeraj v Dubrovniku po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Đukanovićem sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v ZRJ, predvsem zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejel jugoslovanski parlament. Po mnenju treh predsednikov te spremembe ogrožajo demokracijo, rušijo enakopravnost subjektov federacije ter predstavljajo arogantno zanikanje mednarodno uveljavljenih načel.
Babicki prejel nagrado OVSE
07. 07. 2000 08.02
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je včeraj v Bukarešti podelila nagrado za novinarstvo in demokracijo ruskemu novinarju Andreju Babickemu. Ker je ta v hišnem priporu v Moskvi, je nagrado prevzela njegova soproga Ljudmila.