demokratične
Nesoglasja v SDS
22. 05. 2001 00.00
Vrenje v socialdemokratski stranki po kongresu v Celju se nadaljuje. Poslanec Franc Čebulj je vodstvu stranke poslal pismo, v katerem je napovedal zamrznitev odnosov. Kaj to pomeni, v stranki za zdaj še ne vedo. Predsednik socialdemokratov Janez Janša zadeve ne želi komentirati, preden se ne pogovori s Čebuljem. Čebulja, ki ima zelo zvišan krvni pritisk, na sejo poslanske skupine ni bilo. Po nekaterih informacijah naj bi se za nekaj dni umaknil v bolnico. Po besedah Janeza Janše so o Čebulju sicer imeli namen razpravljati, vendar brez njegove prisotnosti tega niso storili. Ostali poslanci SDS pričakujejo, da bo Čebulj ostal v njihovih vrstah. Tudi sam Franc Čebulj je že med celjskim kongresom stranke dejal, da o izstopu iz stranke ne razmišlja, da pa bi bilo treba urediti demokratične sile znotraj stranke in narediti korak naprej od sedanje prakse.
Športniki zahtevajo popravo krivic
06. 05. 2001 00.00
Nekateri bivši športniki nekdanje Nemške demokratične republike (NDR) so se odločili, da bodo zaradi zlorab z dopingom, ki so se v procesu treninga dogajale v številnih športnih centrih širom NDR, podali peticijo državnemu parlamentu v Berlinu, v kateri zahtevajo, da jim le-ta zaradi pogostih težav z zdravjem s posebnim zakonom zagotovi potrebno zdravstveno oskrbo, od države pa tudi terjajo, da za žrtve dopinških manipulacij v bivšem režimu ustanovi poseben sklad. Med podpisniki peticije najdemo številna znana imena nemškega športa, med njimi Ines Geipel, Birgit Boese, Yvonne Gebhardt, Martina Gottschalt, Ute Krause, Brigitte Michel in Andreas Krieger.
Pred kongresom SDS
01. 05. 2001 00.00
Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.
Svetovni časopisi proti Berlusconiju
01. 05. 2001 00.00
Kandidat italijanske levice za novega premiera na bližnjih parlamentarnih volitvah v Italiji Francesco Rutelli je zavrnil obtožbe vodje desnice in njegovega protikandidata za premiera Silvia Berlusconija o zaroti evropskega časopisja proti njemu, piše italijanski časnik La Repubblica. Rutelli je ironično označil izgovore italijanske desnice o "evropski zaroti". Po njegovem mnenju namreč napadajo Berlusconija zmerni časopisi, kot sta francoski Le Monde, ki je zelo kritičen do leve francoske vlade, ali pa španski El Mundo.
Estrada pozval k miru
01. 05. 2001 00.00
Nekdanji filipinski predsednik Joseph Estrada je svoje privržence, ki so davi skušali vdreti v predsedniško palačo v Manili, opozoril, naj se vzdržijo nasilja, ker bo vsaka podobna situacija dala vladi opravičilo za uvedbo izrednega stanja v državi. Filipinska predsednica Gloria Arroyo je pred tem razglasila, da je v državi že izbruhnil upor, kar je prvi od treh ustavnih korakov za vzpostavitev reda in miru. Drugi korak je začasna odprava veljavnosti zakonov, zadnji korak pa je razglasitev izrednega stanja.
Ecevit znova na čelu DSP
30. 04. 2001 00.00
Turški premier Buelent Ecevit je bil v nedeljo ponovno izvoljen na čelo Stranke demokratične levice ( DSP), ki se je sešla na svojem rednem kongresu v Ankari. Ecevit tako ostaja na vodilnem položaju stranke od njene ustanovitve leta 1985. Od skupno 1189 navzočih delegatov jih je Ecevita podprlo 963, medtem ko jih je 86 glasovalo za njegovo nasprotnico Semo Pikinsuta.
Najmanj sedem mrtvih v Kongu
30. 04. 2001 00.00
V množični paniki, ki je sledila izgredom na nogometnem stadionu na jugovzhodu Demokratične republike Kongo, je življenje izgubilo najmanj sedem oseb, več kot 51 pa je bilo ranjenih. Na stadionu, ki sprejme
Zapleti pri premikih na jugu Srbije
26. 04. 2001 00.00
Pri premikih na varnostnem območju na jugu Srbije se zapleta. Čeprav naj bi bil umik združenih varnostnih sil v občini Preševo v torek že končan, pa jugoslovanska vojska javlja, da premeščanje iz civilnih objektov v vaseh občine Preševo, Bujanovac in Medvedja še vedno traja. Jugoslovanske varnostne sile naj bi že zapustile albanske hiše v vasi Lučane, vendar je Saip Kamberi, predsednik Odbora za človekove pravice, izjavil, da so vojaki sicer odšli, vendar so se sinoči vrnili nazaj. To so potrdili tudi opazovalci EU, ki so potezo označili za taktiko Nebojše Čovića in srbskih oblasti pred današnjim zasedanjem sveta Nato. Po izjavi polkovnika policije Gorana Radosavljevića se srbska policija nahaja na nekaterih kontrolnih točkah v vasi Lučane, ne vstopa pa na dvorišča ali v hiše albanskih hiš.
Robertson za Kosovo v okviru Srbije
26. 04. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v Bruslju dejal, da se zaveda želje kosovskih Albancev po neodvisnosti, vendar pa zavezništvo ne bo odstopalo od resolucije ZN št. 1244, ki predvideva avtonomnost Kosova v okviru Srbije. Zveza NATO je tudi vse stranke in etnične skupine v pokrajini pozvala, naj spore rešijo po mirni poti. "Čas je, da pride do pravega dialoga o sporazumih, ki bodo vseh prebivalcem Kosova zagotovili demokratične pravice in varnost," je menil Robertson na srečanju s civilnim upraviteljem ZN na Kosovu Hansom Haekkerupom in poveljnikom mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR) Thorsteinom Skiakerjem.
SSK opozarja na Haiderjeve izjave
26. 04. 2001 00.00
Svetovni slovenski kongres (SSK) je v izjavi za javnost opozoril na napovedi koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, da ne bo upošteval zakonov glede postavitve dvojezičnih topografskih napisov na avstrijskem Koroškem, ki jih je potrdilo tudi avstrijsko ustavno sodišče. SSK je ob tem izpostavil, da je pravica slovenske manjšine do dvojezičnih napisov zapisana tudi v Avstrijski državni pogodbi kot mednarodno potrjenem pravnem temelju sodobne Avstrije. Po mnenju SSK Haider z nasprotovanjem pravicam koroških Slovencev izpodkopava avstrijsko državnost, še posebej ker pri tem sodeluje s skrajnimi nemško nacionalnimi organizacijami, povezanimi z nacističnim izročilom.
V Vitorii odjeknila eksplozija
22. 04. 2001 00.00
V španskem mestu Vitoria v Baskiji je sinoči, le nekaj minut po končanem zborovanju proti baskovski separatistični organizaciji ETA, na domu nekega predstavnika stranke Unidad Alavesa odjeknila eksplozija. Po podatkih policije v eksploziji ni bil nihče ranjen.
Najbolje kaže 195144ukanoviću
19. 04. 2001 00.00
V Črni gori od polnoči velja predvolilni molk. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah bodo državljani odločali tudi o osamosvojitvi Črne gore. Največja tekmeca za strankarsko zmago pa sta 195144ukanovićeva koalicija Zmaga Črne gore in opozicijska Skupaj za Jugoslavijo.
Nova čistilna naprava v TEŠ
17. 04. 2001 00.00
Na bloku pet Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki letos praznuje 45 let obstoja, je danes uradno začela z delom čistilna razžvepljevalna naprava, s pomočjo katere bodo znižali količino emisije žveplovega oksida na omenjenem bloku za več kot 97 odstotkov. Z novo napravo, ki pomeni odločilen korak k uresničevanju sodobnih ekoloških in tehnoloških standardov, je TEŠ, ki Slovencem zago tavlja tudi do 50 odstotkov potrebne energije, uresničila 154 milijonov nemških mark vredno naložbo. Večino sredstev si je termoelektrarna zagotovila s pomočjo kreditov, štiri odstotke pa je prispevala država.
Rupel prispel v Skopje
12. 04. 2001 00.00
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je v nastopu na današnjem srečanju zunanjih ministrov držav JV Evrope in sosednjih držav regije, ki se ga je v Skopju udeležil tudi ameriški državni sekretar Colin Powell, poudaril pomen sestanka za stabilnost v regiji in izrazil podporo Slovenije prizadevanjem mednarodne skupnosti za stabilizacijo razmer. Izpostavil je, da Slovenijo in Makedonijo povezujejo tradicionalno dobri in prijateljski odnosi, obsodil pa nasilje, katerega cilj je bila dosega političnih ciljev.
Rupel odhaja v Skopje
12. 04. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel se bo danes v Skopju na povabilo ameriškega državnega sekretarja Colina Powella in makedonskega kolega Srdjana Kerima udeležil sestanka zunanjih ministrov držav JV Evrope in sosednjih držav. Srečanja se bosta udeležila tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana ter predstavnik Evropske komisije.
Makedonija proti federalni ureditvi
06. 04. 2001 00.00
Makedonski predsednik Boris Trajkovski je zavrnil možnost ustavnih sprememb, za katere se zavzemajo predstavniki albanske nacionalnosti. Po sedaj veljavni ustavi je večinski narod slovanski, Albanci pa si želijo z ustavno spremembo pridobiti enakopravni status. Po besedah Trajkovskega sta strani intenzivirali politični dialog, vendar spreminjanje ustave ne pride v poštev. V zadnjih desetih letih je postalo jasno, da se za željami po federalizaciji skriva le želja po etnično čisti državi, je še dejal Trajkovski.
Evropski ministri o kulturni dediščini
06. 04. 2001 00.00
Če hoče Svet Evrope (SE) uspešno uresničiti cilj graditve enotne Evrope, bo moral pozorno prisluhniti sporočilu, ki ga prinaša kulturna dediščina, pa tudi razlagam o tej dediščini in njeni uporabi. Kulturo in dediščino je treba razlagati tako, da postaneta sredstvi za preprečevanje sporov in za medkulturni dialog, je ob začetku 5. evropske konference ministrov, odgovornih za kulturno dediščino, v Portorožu povedal namestnik generalnega sekretarja SE, ki pokriva področje kulture in dediščine, Hans Christian Krueger. Ministrska konferenca se bo končala jutri s sprejetjem dokumentov, katerih predloge je že obravnaval Odbor za kulturno dediščino SE.
Podpora Makedoniji
05. 04. 2001 00.00
Obrambni ministri držav JV Evrope so se na izrednem razširjenem sestanku v Skopju v sklepni izjavi zavzeli za okrepitev sodelovanja med državami za dosego trajnega miru in gospodarske blaginje na območju. Potrdili so zavezanost spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja ter ostro obsodili vse oblike nasilja, ki resno ogrožajo mir, varnost in stabilnost v JV Evropi. Ostro so obsodili tudi teroristične dejavnosti oboroženih albanskih skupin v Makedoniji, izrazili pa trdno podporo suverenosti Makedonije in nedotakljivosti njenih meja, prav tako pa tudi njenemu načinu reševanja krize. Ob tem so še poudarili pomen političnega reševanja sporov.
Usklajevanje predloga vatikanskega sporazuma
02. 04. 2001 00.00
Stranke vladajoče koalicije so nadaljevale usklajevanje predloga sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem, ki je po oceni pogajalcev vendarle dosegel napredek. Kljub temu še naprej ostaja sporen zlasti 1. člen predloga vatikanskega sporazuma, ki po prepričanju Združene liste socialnih demokratov in Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kanonsko pravo izvzema iz slovenskega ustavnega reda ter tako Rimskokatoliški cerkvi (RKC) namenja poseben status. Omenjeni člen naj bi namreč vseboval določilo o spoštovanju neodvisnosti in avtonomnosti RKC.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
Civilne žrtve spopadov v Makedoniji
23. 03. 2001 00.00
Boji na območju Tetova so se tudi davi nadaljevali, čeprav v manjšem obsegu, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Albanski skrajneži še naprej obstreljujejo makedonske položaje, makedonske varnostne sile pa na napade odgovarjajo. Največkrat se sliši streljanje s hribov nad Tetovom, najpogosteje iz trdnjave Kale na vzpetini Baltepe ter nad vasmi Koltuk, Dva Bresta in Potok. Makedonske varnostne sile so uspešno pregnale albanske skrajneže z njihovih glavnih položajev na Šar planino ter pri tem uničile več ostrostrelskih gnezd, je še poročala MIA.
Hrvati zapustili položaje v vojski BiH
17. 03. 2001 00.00
Osem bosanskih Hrvatov, visokih predstavnikov obrambnega ministrstva Federacije BiH, je v podporo hrvaški samoupravi v BiH odstopilo. Tiskovni predstavnik ministrstva Pavo Dragun, ki je to sporočil, je prav tako odstopil. Hrvaške nacionalistične stranke v BiH pod vodstvom Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) so 3. marca ustanovile začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom. Včeraj je zaradi podobnih razlogov odstopil tudi pomočnik poveljnika vojske hrvaško-muslimanske federacije general Dragan Čurči, ki želi ostati lojalen skupnosti bosanskih Hrvatov, kot je dejal.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
The Scholars v Cankarjevem domu
11. 03. 2001 00.00
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je nastopila britanska vokalna skupina The Scholars. Njihov program sestavlja glasba iz zlate dobe evropske renesanse, v CD pa so predstavili španske renesančne motete, angleške madrigale, Shakespearove pesmi, nemške pesmi iz 16. stoletja in ljudske pesmi.
SDS zoper nasilje nad novinarji
09. 03. 2001 00.00
Na včerajšnji seji je izvršilni odbor SDS sprejel protestno izjavo zoper nasilje nad novinarji, ki se je po mnenju stranke v najbolj grobi obliki izrazilo v primeru brutalnega napada na novinarja Večera Mira Petka. Napad na Petka je po mnenju SDS poskus utišanja kritičnosti in neodvisnega delovanja novinarjev, ki je temeljni pogoj demokratične družbe. Zato SDS poziva pristojne organe, da v čim krajšem času raziščejo ozadje omenjenega dogodka in storilce najstrožje kaznujejo, so sporočili iz te stranke.
Vojaška pomoč Bolgarije
08. 03. 2001 00.00
Bolgarski minister za obrambo Boiko Noev je danes sporočil, da bo Bolgarija v Makedonijo poslala več ton streliva in druge vojaške opreme, s čimer ji želi pomagati pri zaustavitvi vdorov albanskih skrajnežev s Kosova. Natančne količine pomoči ni izdal, dejal je le, da v pošiljki ni tankov. Bolgarski tovornjaki, ki bodo peljali vojaško pomoč, naj bi v Makedonijo predvidoma odpeljali danes, načrt poti in točen čas prevoza tovora pa sta tajna. Državi sta sicer včeraj v Sofiji podpisali tajni dvostranski sporazum, ki ga je danes enoglasno potrdil tudi bolgarski parlament.
Že tretja pobuda za referendum
07. 03. 2001 00.00
Predsednik Deželne stranke Štajerske Albert Erjavičnik in Danijel Malenšek iz Socialne liberalne stranke sta v imenu pobudnikov danes predsedniku DZ Borutu Pahorju predala že tretjo pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma o noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi, podprto z 260 podpisi. Po mnenju pobudnikov omenjena novela, ki jo je v zakonodajni postopek vložila vlada, ne sledi odločbi ustavnega sodišča, temveč pomeni znižanje standarda neposredne demokracije s tem, da med drugim iz 200 na 1000 dviguje število podpisov, potrebnih za veljavno vložitev pobude za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma.
Američani podprli makedonsko vlado
02. 03. 2001 00.00
Ameriška administracija je včeraj izrazila podporo makedonski vladi, kritizirala pa skrajneže, ki so odgovorni za nemire v vasi Tanuševci ob meji s Kosovom. "ZDA obsojajo tovrstno nasilje skrajnežev, ki skušajo ogroziti stabilnost Makedonije, Kosova in celotnega območja," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher. Dodal je, da Washington podpira zmeren odgovor makedonske vlade in da bo storil vse, kar je v njihovi moči, da bo skupaj z zvezo NATO pomagala Skopju pri nadzoru razmer. Na makedonsko-jugoslovanski meji zadnje dni prihaja do incidentov in obstreljevanj s strani albanskih skrajnežev.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.