demokratske stranke
Demokrati z večino v senatu
06. 06. 2001 00.00
V dvorani ameriškega senata bodo odstranili mizo senatorja iz Vermonta Jamesa Jeffordsa z republikanske strani dvorane in jo postavili na demokratsko stran ter tako tudi simbolično označili konec šestletne republikanske vladavine v zgornjem domu ameriškega kongresa. Jeffords sicer ni postal član demokratske stranke, ampak neodvisni senator, vendar bo sodeloval z demokrati , kar je razmerje v senatu nagnilo v prid demokratom.
Koštunica ostaja na čelu stranke
27. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je bil sinoči na letnem zasedanju Demokratske stranke Srbije (DSS) v Beogradu ponovno izvoljen za predsednika stranke. Od 561 članov DSS nihče ni glasoval proti izvolitvi Koštunice na ta položaj, pet glasovnic pa je bilo neveljavnih. Na 6. zasedanju stranke so potrdili tudi spremembe programa in statuta DSS, da bi te dokumente, kot so povedali na zasedanju, prilagodili novim okoliščinam v državi oziroma povečanju števila članov stranke.
195144inđić o sodelovanju s Haagom
26. 05. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je dejal, da ZRJ čaka črna prihodnost, če ne bo sprejela zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Poudaril je, da pričakuje sprejem zakona, in da bodo koalicijske partnerice o njem razpravljale v ponedeljek. Črnogorska Socialistična ljudska stranka (SNP), ki je koalicijski partner vladajoče jugoslovanske koalicije DOS, se bo namreč do zakonskega predloga, ki predvideva izročitev jugoslovanskih državljanov v Haag, opredelila najkasneje v treh dneh. Če zakona ne bodo sprejeli, bo po 195144inđićevem mnenju prišlo do krize v ZRJ in zvezni vladi. Prepričan je, da se mora SNP odločiti, če si resnično prizadeva za "Jugoslavijo v Evropi" ali pa svoje politične nastope izrablja le za nabiranje točk na notranjepolitičnem prizorišču. SNP je kljub temu znova poudarila svoje nasprotovanje izročanju jugoslovanskih državljanov haaškemu sodišču.
V Mongoliji izvolili starega predsednika
21. 05. 2001 00.00
Prvi izidi predsedniških volitev v Mongoliji kažejo, da so dosedanjega mongolskega predsednika Natsagiina Bagabandija izvolili še za drugi predsedniški mandat. Po preštetih glasovnicah v sedmih od 21 volilnih enot je Bagabandi prejel večinsko podporo. Enainpetdesetletni predsednik, nekdanji član Komunistične stranke, je na položaj predsednika prišel 1997. To so sicer tretje volitve v Mongoliji po padcu komunizma leta 1990.
Berlusconi napoveduje prve ukrepe
15. 05. 2001 00.00
Dokončni izidi parlamentarnih volitev v Italiji so potrdili zanesljivo zmago Silvia Berlusconija in njegove desnosredinske Hiše svoboščin. Medtem ko bodoči premier že napoveduje prve ukrepe svoje vlade, pa poraženci iz koalicije Oljka razmišljajo, kako naprej.
Makedonska vojska zožuje obroč
14. 05. 2001 00.00
Makedonski premier Ljubčo Georgijevski je zatrdil, da makedonske sile stiskajo obroč okoli skupin albanskih gverilcev, ki se nahajajo v vaseh okoli Kumanova na severu države. V pogovoru za makedonsko televizijo je dodal, da se sedaj postavlja vprašanje o tem, ali naj izvedejo neposreden napad na njihove položaje ali naj napredujejo "korak za korakom". Če bi makedonske sile vstopile v omenjene vasi in se neposredno spopadle z albanskimi skrajneži, se namreč po besedah makedonskega premiera bojijo izgub med makedonskimi silami in med civilisti.
V Makedoniji pričakujejo novo vlado
13. 05. 2001 00.00
Makedonski parlament naj bi danes popoldne potrdil novo vlado narodne enotnosti o kateri so se vodilne stranke dogovorile v petek. Vlada naj bi zagotovila stabilnost v državi in začela intenziven politični dialog. V sodelovanje je privolila tudi glavna opozicijska stranka albanske manjšine v Makedoniji, Stranka demokratičnega napredka, ki je sicer nasprotovala nadaljevanju ofenzive proti albanskim upornikom na severu države.
Obradović odstavljen
12. 05. 2001 00.00
Predsedništvo Demokratske opozicije Srbije je v petek zvečer z večino glasov odločilo da z mesta podpredsednika srbske vlade odstavi Vuka Obradovića, zaradi obtožb, da je spolno vznemirjal sodelavke v Vladi in stranki. Premier Djindjić je sporočil, da Obradović ni želel odstopiti in dodal, da bodo na eni od naslednjih sej odločali, kdo bo prevzel njegovo funkcijo šefa komusije za boj proti korupciji.
Oblikovana vlada narodne enotnosti
11. 05. 2001 00.00
Glavna opozicijska stranka albanske manjšine v Makedoniji, Stranka demokratičnega napredka, se je odločila, da se vendarle pridruži vladi narodne enotnosti. Večstrankarsko zavezništvo je bilo sklenjeno potem, ko je PDP le popustila in se pridružila veliki koaliciji kljub temu, da njene zahteve po trajnem premirju niso bile izpolnjene. Glavni cilj vlade narodne enotnosti bo varnost in stabilizacija Makedonije, nadaljevanje intenzivnega političnega dialoga in organizacija predčasnih volitev. Sporazum so podpisali voditelji štirih glavnih strank, VMRO-DPMNE Ljubča Georgievskega, Demokratske stranke Albancev ter obeh največjih opozicijskih strank, Socialdemokratske zveze Makedonije in albanske Stranke demokratičnega napredka.
Protesti nasprotnikov kapitalizma
01. 05. 2001 00.00
Britanska policija je v središču londonskega nakupovalnega središča, na območju predela Oxford Circus obkolila več sto demonstrantov, ki so se ob 1. maju zbrali v britanski prestolnici zaradi nasprotovanja globalizaciji. Protestniki so policiste obmetavali s steklenicami in palicami, ko so jih skušali umakniti nazaj. Po navedbah policije je prišlo do prerivanja med policisti in protestniki, doslej pa so aretirali 27 protestnikov. V pripravljenosti je 6000 policistov, ki skušajo preprečiti izbruh nasilja približno 10.000 nasprotnikov kapitalizma, kolikor naj bi se jih zbralo v mestu.
195144ukanović in 195144inđić na sestanku
27. 04. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović se je sinoči s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem sestal na tajnem sestanku v Beogradu, je danes poročalo več beograjskih medijev. 195144ukanovič in 195144inđič naj bi govorila o novi ureditvi odnosov med Srbijo in Črno goro v jugoslovanski zvezni državi.
Ubili lokalnega voditelja kosovskih Albancev
24. 04. 2001 00.00
Neznani atentatorji so davi pred domom v kraju Klina vzhodno od Prištine ubili enega izmed vodilnih predstavnikov kosovskih Albancev Ismeta Rracija, je sporočil predstavnik misije Združenih narodov na Kosovu Andrea Angeli. Rraci je bil član lokalnega občinskega sveta in član Demokratske lige Kosova (DLK) Ibrahima Rugove. V kraju Klina je to že drugi tovrsten umor člana te stranke kosovskih Albancev v manj kot letu dni, ko je bil junija lani ubit Shaban Manaj, prav tako član DLK.
Solana podpira vlado široke koalicije v Makedoniji
20. 04. 2001 00.00
Vodja makedonske Demokratske stranke Albancev Arben Xhaferi je po sinočnjem srečanju z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano dejal, da se Solana strinja z oblikovanjem vlade široke koalicije v Makedoniji, za kar se zavzema opozicija. Pred tem pa Solana vztraja pri čimprejšnjem začetku demokratičnega dialoga o vseh odprtih vprašanjih v Makedoniji, posebej o medetničnih odnosih.
Protestniki napadli policiste in SFOR
06. 04. 2001 00.00
Ob prevzemu nadzora nad Hercegovsko banko v Mostarju in njenimi podružnicami v krajih Grude, Medjugorje, Tomislavgrad, Široki Brijeg, Posušje in Orašje je danes prišlo do spopadov med predstavniki mednarodne skupnosti in bosanskimi Hrvati. Potem ko so pripadniki mednarodne policije in policije Federacije BiH ob podpori sil SFOR zasedli sedež omenjene banke v Mostarju je v poslopje vdrla množica protestnikov. Po prvih podatkih je bilo ranjenih več policistov, protestniki pa so iz banke odnašali dokumente in kradli denar.
Vojaška pomoč Makedoniji
05. 04. 2001 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je danes v Skopju napovedal, da bo Velika Britanija Makedoniji ponudila dodatno vojaško pomoč za boj proti skrajnežem. Dodatna britanska vojaška pomoč Makedoniji, ki jo je napovedal Cook, naj bi obsegala neprebojne jopiče, opremo za razminiranje in satelitske sisteme za natančno določanje položaja enot (GPS).
Solana v Tetovu
27. 03. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je danes obiskal Tetovo, kjer je v spremstvu predsednika Demokratske stranke Albancev Arbenom Xhaferijem obiskal sedež stranke, se pogovarjal z županom Tetova Ismailijem Muzertanom ter z voditelji albanske Demokratske stranke napredka. Solana je prvi visoki predstavnik iz tujine, ki je obiskal Tetovo po začetku spopadov.
Pogovori v Bujanovcu
01. 03. 2001 00.00
Predstavniki jugoslovanskih oblasti, zveze Nato in Albancev so se na pogovorih v Bujanovcu pogovarjali o redefiniranju varnostnega območja na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom. Nato je že v torek napovedalo, da bo postopoma krčilo varnostni pas na jugu Srbije, kjer se vrstijo napadi oboroženih skupin kosovskih Albancev na srbsko policijo.
Albanski voditelji za razširitev varnostnega pasu
28. 02. 2001 00.00
Vodja Demokratske stranke Kosova (PDK) Hashim Thaqi je danes odgovoril na načrte zveze NATO, da bi zavezništvo postopoma krčilo varnostni pas na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom. Po njegovih besedah politični voditelji Albancev na Kosovu menijo, da bi bilo potrebno varnostni pas razširiti in ne zožiti. Načrte o zoženju pasu so včeraj v Bruslju napovedali zunanji ministri zveze NATO.
Bush bo predstavil davčni načrt
27. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes zvečer pred obema domovoma ameriškega kongresa predstavil svoj proračunski predlog za fiskalno leto 2002, katerega osrednji del bodo davčne olajšave. Zmanjševanje davkov je bila osrednja parola Busheve predvolilne kampanje in od uspešnosti njegovih predlogov je v veliki meri odvisna njegova nadaljnja kariera v Beli hiši. Kljub privlačnosti zamisli o vračanju denarja davkoplačevalcem, pa Bushu doslej iz različnih razlogov ni uspelo dovolj prepričati javnosti in kongresnikov.
Vrnitev prvih preživelih v domovino
13. 02. 2001 00.00
Na Japonsko so se danes vrnili prvi preživeli petkove nesreče japonske ribiške ladje, ki je potonila po trčenju z ameriško jedrsko podmornico. V domovino je prispelo devet dijakov ribiške šole iz Uvadžime, še vedno pa pogrešajo devet ljudi. Medtem pa so na Japonskem izbruhnile polemike o obnašanju premiera Jošira Morija ob nesreči. Ta je namreč potem, ko je izvedel za dogodek, odigral še partijo golfa, šele nato pa odšel v svoj urad.
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
Gore in Clinton naj bi se sporekla
09. 02. 2001 00.00
Nekdanji predsedniški kandidat demokratske stranke Al Gore naj bi se po poročanju več ameriških časopisov po priznanju poraza na volitvah spustil v oster prepir z nekdanjim predsednikom Billom Clintonom glede tega, kdo je kriv za poraz. Gore naj bi Clintonu zabrusil, da so bili za neuspeh krivi njegovi osebni škandali zaradi česar ga ni mogel koristneje uporabiti med kampanjo. Clinton pa naj bi mu odvrnil, da Gore ni znal obrniti v svoj prid gospodarskih in drugih dosežkov Clintonovega obdobja. Clinton naj bi svojim svetovalcem po volitvah dejal, da se je počutil osebno prizadetega, ker ga podpredsednik Gore med kampanjo ni bolj uporabljal. Seme razdora med nekoč obetajočim političnim parom naj bi vzklilo v času škandala z Monico Lewinsky, ko je Clinton vsem osebnim sodelavcem v obraz lagal glede razmerja z nekdanjo pripravnico v Beli hiši. Gore mu je verjel in ga večkrat branil pred kamerami, dokler ni bil Clinton prisiljen priznati razmerje, ker je preiskovalec Ken Starr dobil v roke znamenito modro obleko s sledovi predsednikove sperme. Gore je takrat, skupaj s Hillary Clinton in drugimi, izpadel milo rečeno neumno, kar je Clintonu hudo zameril. Po poročilih v Washington Postu in New York Timesu glede povolilnega prepira med Gorom in Clintonom so se že oglasili številni predstavniki demokratske stranke, ki skušajo pomiriti položaj in odpraviti morebitni razdor v stranki. Po njihovih trditvah naj bi mediji prepir prenapihnili.
Bombni atentat v Beogradu
06. 02. 2001 00.00
V eksploziji, ki je v zgodnjih jutranjih urah odjeknila v Beogradu, je razneslo terensko vozilo predsednika poslanskega kluba vladne Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomirja Jovanovića. V ognju, ki je izbruhnil po eksploziji, so bila poškodovana še tri bližnja vozila. Policist na kraju dogodka je povedal, da še ni jasno, ali je avtomobil eksplodiral sam, ali pa je bila eksplozija namerno povzročena. Jovanović, član vodstva Demokratske stranke srbskega premiera Zorana Djindjića, napada ni želel komentirati, dokler policija eksplozije ne bo raziskala do konca. Pred tednom dni je neznanec streljal na voznika šefa nove srbske tajne obveščevalne službe in ga ranil. Za obema napadoma pa naj bi stali pripadniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
McAuliffe novi predsednik demokratov
04. 02. 2001 00.00
Terry McAuliffe, tesen prijatelj nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, je postal predsednik Demokratskega nacionalnega komiteja in s tem novi predsednik Demokratske stranke .
Živković o usodi Miloševića
26. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski notranji minister in predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran Živković je danes na novinarski konferenci v Beogradu povedal, da se bodo jugoslovanske oblasti v 10 do 15 dneh odločile, ali bodo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića izročile haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Al Gore bo predavatelj
26. 01. 2001 00.00
Nekdanji podpredsednik ZDA in predsedniški kandidat demokratske stranke Al Gore je v pogovoru za New York Times dejal, da namerava v prihodnje predavati na najmanj treh ameriških univerzah in skupaj s soprogo Tipper pisati knjigo o družinskem življenju. Glede ponovnega potegovanja za položaj predsednika ZDA pa se za zdaj še ni odločil, saj rabi najprej počitek in globok premislek. Gore je za New York Times dejal, da bo imel prvo predavanje opravil 6. februarja na novinarski šoli Univerze Columbija, kjer bo razlagal odnos med mediji in javno politiko.
Zasedanje srbske skupščine
25. 01. 2001 00.00
Z več kot enourno zamudo se je dopoldne začelo drugo izredno zasedanje srbske skupščine, ki ima eno samo točko dnevnega reda - potrditev vlade mandatarja Zorana 195144inđića. Nova vlada naj bi imela sedem podpredsednikov in 17 ministrskih resorjev. Predsednik Demokratske stranke (DS) in neformalni vodja Demokratične opozicije Srbije (DOS) 195144inđić je poslancem predstavil program in sestavo svojega kabineta.
Zasedanje skupščine Srbije
22. 01. 2001 00.00
Predsednik srbske skupščine je z veliko večino glasov postal kandidat Demokratične opozicije Srbije (DOS) iz vrst Demokratske stranke Srbije Dragan Maršičanin. Zanj je glasovalo 222 od 245 navzočih poslancev, le nekaj manj glasov podpore pa so dobili trije kandidati DOS za podpredsednike parlamenta, in sicer Gordana Čomić iz Demokratske stranke, Nataša Mičić iz Državljanske zveze Srbije in Rodoljub Šabić iz Socialdemokratske stranke. Četrti Maršičaninov namestnik je Ljubiša Marović iz vrst opozicijske Socialistične stranke Srbije, ki je dobil 143 glasov, Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja pa je ostala brez podpredsedniškega položaja, saj je za njenega kandidata Dragana Markovića Palma glasovalo le 17 poslancev.
Češki poslanci za nov zakon o medijih
12. 01. 2001 00.00
V spodnjem domu češkega parlamenta se je večina poslancev po današnji burni razpravi izrekla za nov zakon o medijih, ki bi končal spor na češki javni televiziji. Že včeraj je odstopil sporni Jiri Hodač, zaradi katerega so novinarji - očitajo mu politično pristranskost - ob božičnih praznikov protestno zasedali televizijske studije.
O problematiki politike plač
12. 01. 2001 00.00
Iz Demokratske stranke Slovenije (DS) so v zvezi z reševanjem problematike plačne politike sporočili, da je preteklo parcialno reševanje in popuščanje vlade premiera Janeza Drnovška na področju plač v javnem sektorju pripeljalo do absurdnih razmerij, kar po njihovem prepričanju kaže na to, da delujoča vladna garnitura nima dolgoročnejših načrtov politične in upravne ureditve, ampak deluje po načelu sprotnega gašenja problemov.