denar
Oškodovanci zahtevajo svoj denar
02. 03. 2001 00.00
Upravičenci za preveč plačane vložke v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja od vlade zahtevajo, da nemudoma pristopi k izvršitvi odločbe ustavnega sodišča, kar pomeni, da mora najkasneje v šestih mesecih pripraviti predlog posebnega zakona, ki bo podrobneje uredil pogoje in načine vračila prekomerno vplačanih vložkov. Upravičenci, ki so na današnjem vseslovenskem zborovanju prizadetih vlagateljev v telefonijo na Trojanah ustanovili tudi svoje združenje, od vlade še zahtevajo, da pred sprejetjem omenjenega zakona ne pristopi k privatizaciji Telekoma.
Skorajšnji začetek postopka proti Miloševiću
01. 03. 2001 00.00
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je napovedal skorajšnji začetek sodnega postopka proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Pojasnil je, da je policija končala preiskavo o gradnji Miloševićeve vile na Dedinju in je dokaze že predala tožilstvu. Če bo sodišče ugotovilo, da si je nekdanji predsednik nezakonito prisvojil državno premoženje, mu grozi zaporna kazen od treh mesecev do pet let, je povedal.
Drnovšek odgovarjal na vprašanja
27. 02. 2001 00.00
Pred državnim zborom je danes odgovarjal na vprašanja opozicijskih poslancev predsednik vlade Janez Drnovšek. Potem ko je minuli teden vprašanje že zastavil Zmago Jelinčič (SNS), sta preostali dve opozicijski vprašanji predsedniku vlade Janezu Drnovšku danes zastavila Marko Diaci (SMS) in Alojz Sok (NSi). Prvega je zanimalo, kako je s pravnim statusom Unicefa v Sloveniji in prostovoljnim prispevkom vlade tej humanitarni organizaciji, medtem ko se je vprašanje slednjega nanašalo na zakon o telekomunikacijah oziroma povračilo sredstev prizadetim občanom in lokalnim skupnostim.
Bush bo predstavil davčni načrt
27. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes zvečer pred obema domovoma ameriškega kongresa predstavil svoj proračunski predlog za fiskalno leto 2002, katerega osrednji del bodo davčne olajšave. Zmanjševanje davkov je bila osrednja parola Busheve predvolilne kampanje in od uspešnosti njegovih predlogov je v veliki meri odvisna njegova nadaljnja kariera v Beli hiši. Kljub privlačnosti zamisli o vračanju denarja davkoplačevalcem, pa Bushu doslej iz različnih razlogov ni uspelo dovolj prepričati javnosti in kongresnikov.
Je Rogelj prevarant?
26. 02. 2001 00.00
V slovenski javnosti se vse bolj razhajajo mnenja o resničnosti domnevnega svetovnega računalniškega prvenstva v Braziliji, kjer naj bi zmagal Slovenec Matjaž Rogelj. Primer je sporen predvsem zato, ker je v ozadju najmanj 40 tisoč ameriških dolarjev davkoplačevalskega denarja. Dokumente o tem šolsko ministrstvo pred javnostjo še vedno skriva, dejali so le, da bodo o njej govorili po srečanju z Rogljem. Na ministrstvu so sicer končno potrdili, da je Rogelj res dobil denar, ne pa koliko.
Sun Microsystems kupuje svoje delnice
26. 02. 2001 00.00
Podjetje Sun Microsystems je objavilo novico, da je upravni odbor odobril program ponovnega nakupa do milijona in pol delnic Suna na odprtem trgu, kar je približno polovica vseh na tržišču dosegljivih delnic.
Na Bledu sprejeli Blejsko deklaracijo
25. 02. 2001 00.00
Na Bledu se je danes končala tridnevna mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, na kateri je sodelovalo več kot 150 strokovnjakov, politikov, verskih dostjanstvenikov z omobčja in predstavnikov mednarodnih organizacij. Udeleženci so sprejeli Blejsko deklaracijo, v kateri so predlagali načine za ureditev razmer v JV Evropi, hitrejše razvijanje sodelovanja in vključevanje regije v sodobne civilizacijske tokove Evrope. Potrdili so tudi program t.i. Mariborske pobude, ki jo je na predlog Pakta stabilnosti za JV Evropo prevzela Slovenija, zavzema pa se za prispevek različnih verskih skupnosti k spravi na območju. Kot je znano, Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta, t.j. omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Tudi škofje proti korupciji
25. 02. 2001 00.00
V slovenskih cerkvah danes berejo drugi del pastirskega pisma slovenskih škofov, v katerem ti po običaju zadnjih nekaj let pred začetkom postnega časa predstavijo svoj pogled na nekatere aktualne probleme v družbi. V prvem delu pisma prejšnjo nedeljo so škofje največ pozornosti namenili vprašanjem socialne pravičnosti, solidarnosti in poštenja, v drugem delu pisma pa govorijo o pojavu korupcije. Korupcija je po mnenju škofov velika sovražnica napredka in demokracije. Kjer vlada, imajo namreč prednost tisti, ki več plačajo ali imajo boljše zveze. V takem okolju pošteni, sposobni in delavni ljudje ne morejo uspevati, uspevajo pa tisti, ki imajo zveze in denar, so prepričani škofje, ki dodajajo, da se pri nas ustvarja vtis, da korupcije skoraj ni, da ni podkupovanja in da ni treba imeti zvez, da gredo postopki, zadeve in posli naprej. "Naš tisk rad piše o primerih korupcije drugod in sodeč po tem bi bila pri nas zanemarljiva. Bilo bi hvalevredno, če bi bilo res tako, a žal, ni", pišejo škofje.
Clintonovi novi škandali
24. 02. 2001 00.00
V petek so preiskovalci ameriškega kongresa še razširili obtožbe proti nekdanjemu predsedniku Billu Clintonu in kongresnici Hillary Clinton. Potem ko so bile zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa uvedene tri preiskave, zdaj vsak dan v javnost prodre kakšna nova slaba novica povezana s Clintonom ali njegovimi družinskimi člani. Vse skupaj pa povezuje sum nudenja različnih uslug za denar. Takoj potem, ko je izbruhnila vest o tem, da je brat senatorke iz New Yorka Hillary Clinton Hugh Rodham prejel 400.000 dolarjev za uspešno lobiranje pri predsedniku za pomilostitev trgovca z mamili in prevaranta, se je v petek pojavila novica, da naj bi tudi polbrat Billa Clintona Roger skušal predsednika prepričati, da poleg njega samega pomilosti še šest njegovih prijateljev. Roger Clinton zanika, da bi za to prejel denar, poleg tega pa brat ni uslišal njegovih prošenj in je pomilostil le njega. Roger Clinton je bil leta 1985 obsojen zaradi razpečevanja kokaina.
SNS ob projektu Rastoča knjiga
23. 02. 2001 00.00
Poslanci Slovenske nacionalne stranke (SNS) "z največjim veseljem" pozdravljajo in se pridružujejo akciji Rastoča knjiga, ki je prepotrebna v času, ki je tako mačehovski do slovenskih zgodovinskih in nacionalnih vprašanj. V današnjem sporočilu za javnost, ki ga je v imenu stranke podpisal Zmago Jelinčič, pa SNS dodaja, da bo moč začetke slovenske pismenosti od Brižinskih spomenikov premakniti "še za četrt tisočletja nazaj", namreč na slovenski napis o odhodu kneza Račisa v samostan leta 749, "pa še dlje", k omembam slovenskih imen v določenih spisih latinskih avtorjev in venetskim napisom v stoletja pred našim štetjem.
Ali bo NLB ostala v slovenski lasti
21. 02. 2001 00.00
Program privatizacije NLB, ki ga je predstavilo vodstvo, predvideva, da bi največja slovenska banka ostala v večinski lasti slovenskih pravnih in fizičnih oseb. Model privatizacije vsebuje trojni postopek: pripajanje bank hčera, delno odprodajo državnega lastniškega deleža in hkrati izdajo novih delnic domačim in tujim investitorjem.
Lažni bankovci za slepe, gluhe in umsko prizadete
21. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) bo, še preden bo dala v obtok bankovce evra, izdala 28.000 kompletov lažnih bankovcev skupne evropske valute, s pomočjo katerih naj bi se slepi, gluhi in umsko prizadeti naučili prepoznavati nov denar. Lažni bankovci so na videz in otip enaki pravim bankovcem, ki bodo v obtoku od 1. januarja 2002, vendar se od njih razlikujejo po tem, da so potiskani le po eni strani in imajo napis "Brez vrednosti". Lažni bankovci so oštevilčeni in nimajo zaščite, kakršno bodo imeli pravi bankovci. Spomladi naj bi za urjenje prizadetih izdali tudi lažne kovance.
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.
Ubili slovenskega voznika tovornjaka
20. 02. 2001 00.00
Na magistralni cesti Kolašin-Podgorica v Črni gori so v nedeljo našli truplo 22-letnega voznika tovornjaka Alojza Polenška iz Grobelnega pri Celju. Pokojnika so neznanci trikrat ustrelili v glavo in mu odnesli denar in dokumente, prejšnjo sredo pa so na poti med Barom in Petrovcem neznanci pretepli in oropali 34-letnega Petra Cankarja iz Škofje Loke, ki je vozil blago na Kosovo.
Shopping & Fucking v Cankarjevem domu
16. 02. 2001 00.00
V Cankarjevem domu v Ljubljani je gostovalo berlinsko gledališče Schaubühne am Lehniner Platz s predstavo mladega britanskega dramatika Marka Ravenhilla Shoping & Fucking, v režiji Thomasa Ostermeierja.
Koprski podžupan znova zaslišan
14. 02. 2001 00.00
Koprski kriminalisti so v torek znova pripeljali na zaslišanje podžupana mestne občine Koper Branka Kodriča. Koprski podžupan je bil zaslišan, ker je bil osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju napeljevanja k zlorabi položaja, ko naj bi leta 1996 od nekdanjega direktorja koprske Komunale Svatopluka Štovičeka zahteval denar, ki naj bi ga koprsko komunalno podjetje nakazalo koprski družbi Protokol, katere solastnik je bil tudi Kodrič. Okrožni državni tožilec v Kopru Slavko Ožbot, ki je usmerjal Kodričev predkazenski postopek, je povedal, da ni podal nobene ovadbe in da delo nadaljuje policija z zbiranjem obvestil.
Vojvodina je za večjo avtonomijo
13. 02. 2001 00.00
Po mnenju predsednika skupščine Vojvodine Nenada Čanka bi morala imeti Vojvodina tudi določene pristojnosti na področju zunanje politike oziroma diplomacije, v sinočnjem pogovoru za Televizijo Črna gora pa je dejal, da je veljavna ustava Republike Srbije za Vojvodino in Kosovo "okupacijska", ker je ukinila avtonomijo obeh pokrajin. Po pisanju Glasa javnosti bo Čanak danes odpotoval na večdnevni obisk v ZDA, kjer naj bi se srečal z "visokimi predstavniki ameriške administracije".
Compaq se sooča zmanjšanjem prodaje
12. 02. 2001 00.00
Vodstvo ameriškega računalniškega giganta Compaq Computer Corp. predvideva upočasnitev rasti prodaje z 10 odstokov v letu 2000 na vsega 5 odstotkov v prvi polovici leta 2001. Michael Capellas je v intervjuju za nemški tednik Der Spiegel povedal, da se bo Compaq soočil z ničelno rastjo v prvi četrtini leta, pozneje tekom leta pa se bo le-ta znova povečevala.
Uredba o skladiščenju govejega mesa
10. 02. 2001 00.00
Danes je začela veljati uredba o sofinanciranju skladiščenja govejega mesa. Po v sredo sprejeti uredbi naj bi po ocenah kmetijskega ministra v Sloveniji uskladiščili meso 3000 glav živine, stroški pa naj bi od januarja do konca marca znašali 113,4 milijona tolarjev.
Brezposlenost v Avstraliji
09. 02. 2001 00.00
Stopnja brezposelnosti v Avstraliji se je januarja v primerjavi z decembrom lani s 6,6 odstotka dvignila na 6,7 odstotka. Višja stopnja brezposelnosti je posledica dejstva, da povečanje števila delovnih mest s polovičnim delovnim časom ni moglo v celoti nadomestiti števila ukinjenih delovnih mest s polnim delovnim časom. Po podatkih avstralske vlade je januarja zaposlitev s polnim delovnim časom iskalo 44.000 ljudi, iskalcev dela s polovičnim delovnim časom pa je bilo 40.000. Avstralska vlada je omenjene podatke sporočila le dan potem, ko je avstralska centralna banka obrestno mero, po kateri si banke prek noči posojajo denar, znižala za pol odstotne točke na 5,75 odstotka.
ECB ni zvišala obrestnih mer
02. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka v četrtek ni zvišala ključnih obrestnih mer. Najpomembnejša obrestna mera v dvanajstih državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, tako še vedno znaša 4,75 odstotka. Svet je danes razpravljal tudi o denarnopolitični situaciji v evroobmočju in kot je povedal predsednik ECB Wim Duisenberg, glede na situacijo za zdaj še ne razmišljajo o spreminjanju obrestnih mer. ECB tako pri spremembi obrestnih mer ni sledila ameriški centralni banki, ki je včeraj po pričakovanjih sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka ter diskontno obrestno mero, po kateri ameriška centralna banka posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na pet odstotkov.
Wahid zavrača očitke o korupciji
02. 02. 2001 00.00
Indonezijski predsednik Abdurrahman Wahid, ki je osumljen korupcije, je po uvedbi preiskave za njegov odpoklic in po ukoru, ki ga je dobil od parlamenta, danes vnovič zavrnil vse očitke. Parlament je namreč včeraj z veliko večino podprl ugotovitve posebne komisije, ki je preiskovala Wahidovo vlogo v dveh finančnih aferah. Wahid je dejal, da obžaluje, da se parlament zanaša na informacije, ki ne temeljijo na dejstvih. Po besedah njegovega tiskovnega predstavnika pa je tudi vnovič zavrnil zahteve po odstopu.
Znižanje obrestne mere v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Odbor ameriške centralne banke Zveznih rezerv za odprti trg (FOMC) je na čelu s predsednikom Alanom Greenspanom po pričakovanju sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka. Odbor petih guvernerjev Zveznih rezerv pa je na prošnjo regionalnih bank obenem znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na 5 odstotkov. Bela hiša ni posebej komentirala odločitve Feda, gospodarstveniki pa so poudarili, da je bila taka poteza dobrodošla. Vrednosti delnic na borzi se medtem niso bistveno spremenile, saj je bilo znižanje obrestnih mer pričakovano in vlagatelji so poslovne poteze povlekli že pred odločitvijo Feda.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Projekt Rastoča knjiga
30. 01. 2001 00.00
Rastoča knjiga se imenuje projekt, s katerim pobudniki, dobronamerni Slovenci, ob tisočletnici Brižinskih spomenikov, 450-letnici prve slovenske knjige, 200-letnici Prešernovega rojstva in deseti obletnici samostojne in neodvisne Slovenije želijo postaviti pomnik slovenski istovetnosti, bodisi v obliki svetilnika, slavoloka ali svetišča. Projekt poteka v okviru Društva za izgradnjo pomnika slovenstvu Rastoča knjiga, usklajuje ga državni svet RS na čelu z njegovim predsednikom Tonetom Horvatom. Projekt naj bi povezal vse Slovence doma in po svetu, denar zanj naj bi začeli zbirati 8. februarja, je na današnji predstavitvi v parlamentu poudaril eden od pobudnikov Janez Pezelj.
Množični protest proti Wahidu
29. 01. 2001 00.00
Na največjem protestnem zborovanju proti indonezijskemu predsedniku Abdurrahmanu Wahidu se je danes v Džakarti zbralo 10.000 ljudi, ki zaradi Wahidove domnevne vpletenosti v korupcijske afere zahtevajo njegov odstop. Več tisoč študentov je skušalo vdreti na dvorišče parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o korupcijskih obtožbah proti Wahidu. Policija je na njihovo obmetavanje s kamenjem odgovorila s solzivcem in opozorilnimi streli, v spopadih pa huje pretepla tri študente. Na dvorišče parlamenta so sicer dovolili približno tisoč privržencem Wahida, njihove izjave podpore pa so zbledele ob množičnem nasprotovanju pred ograjo.
Zasedanje kmetijskih ministrov
29. 01. 2001 00.00
Izvajanje ukrepov za zajezitev širjenja bolezni norih krav in finančni ukrepi za pomoč prizadetim kmetovalcem bodo ena osrednjih tem današnjega zasedanja kmetijskih ministrov EU v Bruslju. Ministri se bodo v tem kontekstu seznanili tudi z načrti Evropske komisije, ki namerava jutri uradno predlagati namenjanje dodatnih sredstev iz skupnega proračuna, verjetno 971 milijonov evrov, za odpravljanje posledic BSE. Evropska komisarka za proračun Michaele Schreyer je te načrte evropskim poslancem, članom odbora za proračun, predstavila že minulo sredo. Kot je razložila, bi 700 milijonov evrov namenili za odkup nad 30 mesecev starega goveda, ki ni bilo testirano glede morebitne okuženosti z BSE. Na ta način bi omejili možnosti, da bi meso okužene živine zašlo v prehrambene izdelke. 238 milijonov bi zaradi skokovitega padca povpraševanja po govedini v nekaterih članicah namenili za intervencijski odkup živine, ostalih 33 milijonov evrov pa za sofinanciranje testiranja goveda.
Vlada na današnji seji
25. 01. 2001 00.00
Dobra dva meseca po katastrofalnem plazu v Logu pod Mangartom je vlada sprejela program interventnih ukrepov za sanacijo plazu. Predvidevajo, da bodo morali za zasilno ureditev razmer na plazišču in v dolini nameniti 741 milijonov od skupaj milijarde, ki jo za sanacijo predvideva proračun. Največji del od skupaj 741 milijonov je namenjenih sanciji cest, kar 170 milijonov. Minister za okolje trdi, da je program nujen, saj bo dobra osnova za dokončno sanacijo posledic plazu. Sanacija pa bo mogoča samo, ko bo državni zbor sprejel zakon, s katerim bodo predvideli potreben denar.
Novinarji za nov ultrazvočni aparat
24. 01. 2001 00.00
Naša novinarka Nataša Pirc in ljubljanska Ginekološka klinika organizirata akcijo Novinarji pomagamo in pozivata vse novinarje, da prispevajo prostovoljne prispevke za nakup novega ultrazvočnega aparata, ki ga ljubljanska porodnišnica nujno potrebuje. Trenutno ima na razpolago le 3 ultrazvočne aparate, ki si jih delijo vsi ginekologi in pediatri za pregled novorojenčkov. Dva med njimi sta tudi že stara in se stalno kvarita. Ultrazvočno društvo pa se že pet let bori in zbira sredstva za nakup novega aparata, a denar priteka zelo počasi, nov aparat pa stane 21 milijonov tolarjev.
Pahor s predstavniki Slovencev v Italiji
23. 01. 2001 00.00
Predsednik DZ Borut Pahor je sprejel predsednika Sveta slovenskih organizacij Sergija Pahorja in predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze Rudija Pavšiča. Sogovorniki so poudarili, da se je slovenska manjšina v Italiji v pričakovanju zakona znašla v kritičnem položaju. Poleg sprejetja zakona so med tremi glavnimi problemi, ki jih tarejo, izpostavili še velike finančne težave in ukinitev komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu.