denarna
Pojasnilo v zvezi z izplačilom depozita stranki Zelenih Slovenije
10. 03. 1999 14.43
Iz SKB banke so sporočili, da ima politična stranka Zelenih Slovenije pri SKB banki d.d. Ljubljana, PE Krško deponirana denarna sredstva kot depozit z odpovednim rokom. Glede na to, da Zelene Slovenije navzven zastopa in predstavlja dvojno vodstvo, ki se vsako za sebe izkazuje kot legitimno vodstvo stranke in glede na to, da register političnih strank ne vsebuje podatkov o zakonitih zastopnikih in vsakokratnem predsedniku stranke, na podlagi razpoložljive dokumentacije ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katera oseba je v imenu stranke upravičena razpolagati z njenim dobroimetjem. Za reševanje tovrstnih sporov je izključno pristojno pravdno sodišče, zaradi česar banka ne sme presojati, katera oseba bi lahko bila upravičena do sredstev stranke. Iz navedenih razlogov je SKB banka predlagala pristojnemu sodišču polog denarnih sredstev kot sodni depozit. O tem, kdo je legitimni predstavnik politične stranke Zeleni Slovenije, bo odločalo sodišče. Do odločitve sodišča o tem, ali sprejme sredstva stranke kot sodni depozit, banka sredstev ne bo izplačala nobenemu predstavniku stranke.
Podelitev certifikata kakovosti ISO 9001
18. 02. 1999 14.37
Smart Com d.o.o. je na slovenskem trgu eno vodilnih podjetij na področju telekomunikacij.
Denarna pomoč preusmerjena iz Bosne na Kosovo?
17. 02. 1999 13.15
Hans Koschnick, je kot zastopnik Nemčije povedal, da se lahko zgodi, da bo nekaj evropske pomoči, ki je namenjena v Bosno, preusmerjena kot pomoč za srbsko provinco Kosovo. >>Razvoj dogodkov v in okoli Kosova bo pripeljal do situacije, kjer bodo morali kar nekaj denarja, ki je bil namenjen Bosni, preusmeriti za obnovo Kosova<<, je Koschnick povedal na novinarski konferenci. Bolj podrobnih podatkov ni hotel dati, povdaril pa je, da je vse odvisno od izida mirovnih pogovorov v Franciji, ki naj bi zaznamovali prihodnost Kosova.
Mirovna nagarada za iranskega pisatelja
11. 02. 1999 11.00
Pisatelj in literarni kritik Hušang Golširi iz Irana je dobitnik letošnje mirovne nagrade Ericha Marie Remarqua, ki jo spremlja denarna premija v vrednosti 25.000 mark. Predsedujoči žiriji, rektor osnabrueške univerze Rainer Kuenzel, je 62-letnega iranskega pisca označil za človeka, ki se kljub veliki nevarnosti zavzema za svobodo mišljenja v svoji deželi. Golširi je eden od pobudnikov ''poziva 134'', ki poziva k svobodnemu izražanju mnenja in ustanovitvi neodvisnega društva pisateljev v Iranu. Ustanovni odbor društva iranskih pisateljev je prejel posebno nagrado v višini 10.000 mark.
Na Kitajskem upočasnitev gospodarske rasti
27. 01. 1999 11.00
Rast bruto domačega proizvoda naj bi se na Kitajskem po napovedih guvernerja kitajske centralne banke Dai Xianglonga letos rahlo upočasnila in dosegla sedem odstotkov. Inflacija pa naj bi letos znašala štiri do pet odstotkov. Guverner je ob tem zavrnil možnost devalvacije jena in tudi govorice o vratolomni zadolženosti kitajskih investicijskih družb. Slednje naj bi imele po njegovih besedah v tujini skupaj 8,1 milijarde dolarjev dolga in ne 50 milijard dolarjev, kot je bilo slišati v medijih.
Romanopisec Martin Garzo dobitnik španske nagrade Nadal
08. 01. 1999 12.33
Španski romanopisec Gustavo Martin Garzo je dobitnik tradicionalne literarne nagrade Nadal. Najstarejše špansko literarno priznanje so 50-letnemu pisatelju podelili za ljubezenski roman Las historias de Marta y Fernando (Zgodbe o Marti in Fernandu). Nagrado Nadal podeljuje založba Destino in jo spremlja denarna premija v višini treh milijonov pezet (približno 3,5 milijona SIT).
Režiserka Muratova dobitnica letošnje umetniške nagrade
07. 01. 1999 10.18
Režiserka romunskega rodu Kira Muratova bo prejela letošnjo umetniško nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Akademija umetnosti Berlin-Brandenburga, so včeraj sporočili v Berlinu. Priznanje, ki ga spremlja denarna nagrada v višini 30.000 mark, tradicionalno podeljujejo 18. marca v spomin na Pomlad narodov, ki se je leta 1848 začela v Berlinu. Kira Muratova je med drugim posnela film Astenični sindrom, ki je leta 1990 prejel srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Njen prvi dolgometražec Naš vsakdanji kruh iz leta 1964 je kritičen pogled na kolhoze. Njena filma Kratka srečanja (1967) in Dolga poslavljanja (1971), sta portreta dveh žensk. V Sovjetski zvezi sta bila dolgo časa prepovedana. Režiserka, ki se je leta 1934 rodila v Sorokiju v današnji Moldaviji oziroma nekdanji Romuniji, od leta 1961 živi v Odesi v Ukrajini. Umetniško nagrado omenjene nemške akademije so v prejšnjih letih med drugim podelili italijanskemu arhitektu Renzu Pianu in francoskemu skladatelju Pierru Boulezu.
So tudi Avstralci segli v žep za OI?
16. 12. 1998 13.16
Organizatorji olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyu so zanikali, da so svoje OI dobili tudi s pomočjo podkupnin. Avstralski mediji pa so razkrili, da je tudi avstralski olimpijski komite (AOC) namenil denarna sredstva za darila predstavnikom mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), resda v precej manjših zneskih kot zloglasne ameriške šolnine v Salt Lake Cityju. Med drugim naj bi AOC podprl tudi gradnjo afriškega športnega centra v Canberri.
Erazmova nagrada režiserju Sellarsu in skladatelju Kaglu
26. 11. 1998 10.59
Prestižno Erazmovo nagrado so letos podelili ameriškemu gledališkemu režiserju Petru Sellarsu in nemško-argentinskemu skladatelju Mauriciu Kaglu za njun sodoben pristop k umetnosti. Priznanje, ki ga spremlja denarna nagrada v višini 300.000 guldnov (26 milijonov tolarjev), sta prejela na torkovi slovesnosti v Amsterdamu, na kateri so bili navzoči člani nizozemske kraljeve družine. Kot je povedal princ Bernhard, oče kraljice Beatrix, ki je podelil nagrado, sta oba umetnika upornika. S svojimi deli vzpostavljata interakcijo med različnimi umetniškimi oblikami in dajeta formo sodobni interpretaciji kulturne dediščine, je v obrazložitvi zapisal Erazmov sklad. Nagrado vsako leto podeljujejo posameznikom ali skupinam za pomemben prispevek k evropski kulturi, oziroma socialnem ali znanstvenem razvoju. Ob 40-letnici delovanja je Erazmov sklad letos izbral dva nagrajenca.
Francoska pošta predstavila znamko v evrih
11. 11. 1998 08.33
Francoska pošta je v začetku tedna predstavila prvo znamko s ceno v evrih, ki bo v obtoku od začetka januarja, ko bo v veljavo stopila Evropska denarna unija in z njo enotna evropska valuta. S pomočjo nove znamke bodo pisma, ki so lažja od 20 gramov in so na poti iz Francije v druge države Evropske unije, lahko frankirali za enoten znesek treh frankov.
Visoka denarna kazen zaradi 'protiustavnega' pisanja
09. 11. 1998 10.21
V Srbiji so v nedeljo neodvisnemu črnogorskemu časniku Dnevni telegraf na osnovi ostrejšega novega zakona o informiranju izrekli visoko denarno kazen. Založnik ter glavni urednik črnogorskega časnika Dnevni telegraf bo moral zaradi ''protiustavnega, do države sovražnega pisanja'' plačati 1,2 milijona dinarjev (200.000 nemških mark). Dnevni telegraf je po treh tednih vladne prepovedi izhajanja prvič izšel v soboto.
Rdeči križ aktiven pri nudenju pomoči na poplavljenih območjih
06. 11. 1998 15.06
Rdeči križ Slovenije (RKS) se je nemudoma vključil v aktivnosti za nudenje pomoči prizadetim na poplavljenih območjih; pri tem je ta humanitarna organizacija že včeraj, to je prvi dan poplav, nakazala denarno pomoč v višini 5.000.000 tolarjev za najbolj ogrožena območja, so sporočili iz informativne službe pri RKS.
Bolgarija bo kaznovala neprijazne turistične delavce
06. 11. 1998 07.41
Neprijaznim bolgarskim turističnim delavcem se v bodoče slabo piše, saj jim za nevljudnost in slabo voljo grozi denarna kazen. Za natakarje in sobarice, ki se ne bodo znali nasmehniti gostom, bo bolje, če zamenjajo poklic, saj jim grozi kazen v višini 300.000 levov (182 dolarjev), kar je povprečno dva mesečna dohodka.
Visoka denarna kazen novinarjem Evropljanina
25. 10. 1998 08.39
V Srbiji so po veljavi novega in zelo strogega informacijskega zakona danes izrekli prvo drakonsko denarno kazen proti neodvisnim medijem. Založnik in novinarji revije Evropljanin iz Beograda morajo po sklepu sodišča plačati 2,4 milijona dinarjev (okoli 400.000 mark) kazni zaradi domnevnega ''državo spodkopavajočega, protiustavnega in sovražnega'' poročanja, je davi sporočilo uredništvo revije.
Odvetniki Paule Jones in predsednika se pogajajo o odškodnini
28. 09. 1998 09.32
Odvetniki Paule Jones, ki predsednika ZDA Billa Clintona obtožuje spolnega nadlegovanja, se v teh dneh pogajajo o denarni odškodnini. Odvetniki Jonesove trdijo, da jih zdaj zanima samo še denarna odškodnina, čeprav je njihova stranka prejšnje denarne poravnave zavrnila, ker je zahtevala še javno opravičilo.
Santer: Evro je preprečil valutna nihanja v Evropi
08. 09. 1998 13.01
Evro je po mnenju predsednika Evropske komisije Jacquesa Santerja preprečil valutna nihanja v evropskem prostoru zaradi krize v Aziji in Rusiji. ''V veliko zadoščenje mi je, da se je denarna unija v tem težkem času obdržala. S tem je evro dokazal svojo verodostojnost. Tu se vidi, da je denarna unija obrambni ščit,'' je dejal Santer za današnjo izdajo avstrijskega časnika Die Presse.
Ruski in azijski problemi so po Kohlovem mnenju rešljivi
17. 08. 1998 14.06
Nemški kancler Helmut Kohl je o gospodarskih problemih Rusije in nadaljevanju finančne krize v Aziji danes dejal, da sicer povzročajo zaskrbljenost, vendar se jih da rešiti.
Zastrupitve s hrano
21. 05. 1998 15.43
V Sloveniji poznamo letno dvajset do trideset večjih epidemij oziroma zastrupitev s hrano, za katerimi zboli približno tisoč ljudi. Povzročitelji okužbe so največkrat salmonele, streptokoki ipd. Leta 1987 je na primer pri nas zaradi zastrupitve z okuženo hrano zbolelo tristo oseb, leta 1996 pa 121 oseb.
Poljskemu zunanjemu ministru Geremeku letošnja Karlova nagrada
21. 05. 1998 14.41
Poljskemu zunanjemu ministru Bronislawu Geremeku so kot reformnemu in realističnemu politiku danes v nemškem Aachnu izročili mednarodno Karlovo nagrado, ki jo spremlja denarna naagrada v višini 5000 nemških mark. Geremek je priznanje, ki ga posameznikom, zaslužnim za povezovanje Evrope, podeljujejo že od leta 1950, dobil kot ena od najbolj markantnih političnih osebnosti prejšnje demokratične opozicije na Poljskem.
Švedske krone še ne bo v Evropski denarni uniji
15. 04. 1998 09.04
Švedska vlada ne načrtuje vključitve krone v menjalne mehanizme Evropske denarne unije. Trenutno ima Švedska sistem prostodrsečega deviznega tečaja, ki po mnenju predstavnikov švedske vlade zadovoljuje cilj cenovne stabilnosti, h katerega uresničevanju je usmerjena tudi denarna politika švedske centralne banke.
Indonezijska vlada uvedla sankcije proti 14 bankam
05. 04. 1998 10.29
Indonezijske oblasti so včeraj razpustile sedem bank, sedem pa jih postavile pod skrbništvo zaradi "velikih težav z likvidnostjo", je sporočil indonezijski finančni minister Fuad Bawazier.
Evroparlamentarci dosegli dogovor o evropski centralni banki
02. 04. 1998 08.08
Predstavniki najpomembnejših strank v evropskem parlamentu so se danes dogovorili, da bo morala Evropska centralna banka, ki bo od 1. januarja 1999 odgovorna za denarna vprašanja Evropske unije, o svojih monetarno-političnih odločitvah redno poročati poslancem evropskega parlamenta.
V veljavi je zakon o varstvu potrošnikov
29. 03. 1998 12.33
V soboto je stopil v veljavo zakon o varstvu potrošnikov, ki ureja pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo.
Ugodnosti evra bodo najprej zaznali turisti
04. 03. 1998 09.48
Odbor Evropskega parlamenta za gospodarstvo v poročilu o učinkih uvedbe evra ugotavlja, da bodo turisti prvi občutili neposredne prednosti skupne denarne enote, saj jim ne bo treba več plačevati provizije za menjavo valut, prav tako ne bo več problema razlike med odkupnimi in nakupnimi cenami deviz.
Nova osnovna šola z italijanskim učnim jezikom v Izoli
24. 01. 1998 13.03
Prihodnji mesec se bo 140 učencev italijanske osnovne šole v Izoli lahko vselilo v novo zgradbo, za katero so denarna sredstva prispevali izolska občina ter slovenska in italijanska država. Osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri bosta popoldne odprla slovenski in italijanski predsednik, Milan Kučan in Oscar Luigi Scalfaro.
Zapor in denarna kazen za mentalno nesposobnega predsednika
06. 01. 1998 09.15
Bivši ekvadorski predsednik Abdala Bucaram - ki ga je februarja lani parlament zamenjal z obrazložitvijo, da je "mentalno nsposoben" - je bil zaradi klevete v ponedeljek obsojen na dve leti zapora v odsotnosti. Bucaram je bil obsojen zaradi klevetanja bivše senatorke Alexandre Vele in nekdanjega predsedniškega kandidata Jaimeja Nebota. Plačati bo moral tudi denarni kazni v višini 160 oziroma 240 sucrejev (štiri oz. pet ameriških centov).
V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06
Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.
ASEAN bo liberaliziral promet storitev in ustanovil sklad
15. 12. 1997 08.52
Združenje držav severovzhodne Azije ASEAN je doseglo sporazum o liberalizaciji prometa storitev in ustanovitvi sklada, katerega denarna sredstva bodo med drugim namenjena organizaciji dejavnosti za pospeševanje in razvoj izobraževanja, zdravstva ter kulturnega življenja, prispevkom za štipendije, pospeševanje sodelovanja med akademiki, znanstveniki in ostalimi strokovnjaki, ter pomoči za "dvig socialne ravni" prebivalcev držav združenja. Uradni predstavniki združenja ASEAN naj bi sporazum podpisali na tridnevnem vrhunskem srečanju, ki se je začelo v nedeljo, v veljavo pa naj bi stopil najkasneje do 31. marca.
Srečanje članic EU
12. 12. 1997 09.28
Na dvodnevnem vrhunskem srečanju se bodo sešli predsedniki vlad ali držav članic EU. Osrednja tema pogovorov bo širitev EU. Po pričakovanjih naj bi predsedniki držav in vlad petnajsterice načeloma podprli predlog Evropske komisije o začetku pogajanj o polnopravnem članstvu s petimi najbolje pripravljenimi srednjeevropskimi državami, med njimi je Slovenija, in Ciprom. Hkrati naj bi potrdili načelo odprtosti EU za vse kandidatke, ki bodo izpolnile pogoje. Druga pomembna tema vrha bo evropska denarna in gospodarska unija. V soboto se bodo voditeljem evropske petnajsterice pridružili še njihovi kolegi iz pridruženih članic, med njimi bo tudi slovenski premier Janez Drnovšek.
Kriza v Aziji je <i>prikrit blagoslov</i>
13. 11. 1997 00.00
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je danes v Singapuru izjavil, da se bo finančna in denarna kriza držav jugovzhodne Azije pokazala kot <i>prikrit blagoslov</i>. Kot je pokazal primer Mehike, lahko gospodarstva, ki jih zdaj preteresa kriza, v nekaj letih pričakujejo ponovno solidno rast. Dejal je še, da obstaja <i>potencial za visoke stopnje rasti v prihodnjih dveh desetletjih</i>. Finančna in denarna kriza na Tajskem, Filipinih, v Indoneziji in Maleziji je po mnenju Camdessusa kriza zaupanja, resda pa je izgubljeno zaupanje težko povrniti in je za to potrebno nekaj časa.