denarni
IMF opozarja ZDA pred padcem vrednosti dolarja in delnic
15. 04. 1998 11.13
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem polletnem pregledu dogajanj v svetovnem gospodarstvu opozoril ZDA, da bi azijska finančna kriza lahko vplivala na padec vrednosti dolarja in delnic. V Washington pa je že prispela večina finančnih ministrov iz 182 držav članic IMF, ki bodo razpravljali o učinkih in posledicah azijske krize ter skušali najti odgovor, kako bi naj finanči svet v prihodnosti reagiral na krizne dogodke.
Švedske krone še ne bo v Evropski denarni uniji
15. 04. 1998 09.04
Švedska vlada ne načrtuje vključitve krone v menjalne mehanizme Evropske denarne unije. Trenutno ima Švedska sistem prostodrsečega deviznega tečaja, ki po mnenju predstavnikov švedske vlade zadovoljuje cilj cenovne stabilnosti, h katerega uresničevanju je usmerjena tudi denarna politika švedske centralne banke.
Hyundai bo odpustil vsakega petega delavca
10. 04. 1998 10.54
Južnokorejski proizvajalec avtomobilov Hyundai namerava odpustiti petino (20 odstotkov) svojih delavcev. Brez zaposlitve bo v omenjenem podjetju ostalo 10.000 delavcev, sporazum o odpuščanju delavcev pa je bil sprejet v sodelovanju s sindikatom. Po trditvah predstavnikov podjetje je glavni vzrok odpuščanja izredni padec prodaje Hyundajevih vozil na domačem trgu. Omenjeni avtomobilski proizvajalec je v lanskem novembru že odpustil 20 odstotkov zaposlenih. Azijska kriza je močno oslabila korejsko gospodarstvo, zato mu je na pomoč priskočil Mednarodni denarni sklad, ki je Južni Koreji odobril posojilo v znesku 59 milijard USD.
Japonska odobrila posojilo Indoneziji
09. 04. 1998 09.42
Japonska je Indoneziji odobrila finančno pomoč v višini dveh milijard dolarjev. Japonski premier Ryutaro Hašimoto je povedal, da bo polovico prispevala japonska uvozno-izvozna banka, preostala milijarda dolarjev pa bo del finančnega paketa pomoči, ki ga pripravlja Mednarodni denarni sklad.
IMF zahteva od Japonske odločne ukrepe
08. 04. 1998 11.48
Mednarodni denarni sklad (IMF) je od Japonske zahteval, naj občutno zniža davke in prestrukturira bančni sektor, saj bo le tako lahko izšla iz gospodarske krize, v katero se pogreza.
Ruska vlada namerava odpustiti 200.000 državnih uslužbencev
26. 03. 1998 18.02
V okviru varčevalnega programa, ki ga je odredil Mednarodni denarni sklad (IMF), namerava ruska vlada odpustiti več kot 200.000 ljudi, zaposlenih v državni upravi. Kot danes poroča časnik Financial Times, naj bi omenjeni val prizadel "tako birokrate kot zdravnike in učitelje".
Clinton, Dini in Kinkel ne pričakujejo spremeb v odnosih z Rusijo
24. 03. 1998 07.24
Ameriški predsednik Bill Clinton je dejal, da ni nobenega razloga za to, da bi odstavitev ruske vlade negativno vplivala na prihodnje odnose med ZDA in Rusijo. Dodal je, da se ZDA ne bodo vmešavale v notranje zadeve drugih držav.
Privatizacija Eni-ja bo prinesla 10 000 milijard lir
12. 03. 1998 08.19
Naslednji del privatizacije, ki jo nameravajo izvesti v italijanskem energetskem koncernu ENI, naj bi državi prinesla 10.000 milijard lir, kar bo Italiji omogočilo znižanje njenih dolgov. Po pisanju italijanskega časnika Il Sole 24 Ore naj bi privatizacijo četrtega dela omenjenega koncerna izvedli že pred drugim majem. S privatizacijo koncerna ENI skuša Italija Evropski uniji pokazati, da je pripravljena zmanjšati svoje dolgove in tako izpolniti pogoje Evropske unije ob prihajajoči skupni denarni uniji.
Walter Mondale v Indoneziji
02. 03. 1998 09.46
Posebni odposlanec ameriškega predsednika v Indoneziji, bivši podpredsednik ZDA Walter Mondale je danes prispel v Džakarto, kjer naj bi indonezijskemu voditelju Suhartu posredoval "odločno in jasno" sporočilo predsednika Billa Clintona. Ameriški predsednik je v zadnjem času v več telefonskih pogovorih pozval Suharta k uresničevanju programa gospodarskih reform v zameno za pomoč mednarodne skupnosti v višini več kot 40 milijard dolarjev. Indonezijski predsednik pa je včeraj ocenil, da je program reform, ki ga je oblikoval Mednarodni denarni sklad (IMF), pomanjkljiv in bi ga bilo treba ponovno preučiti, določena pomoč pa prenizka.
Svetovna banka podprla gruzijski projekt obnove kulturnih znamenitosti
20. 02. 1998 08.18
Predstavniki Svetovne banke so sprejeli sklep o denarni podpori Gruziji v višini 4,49 milijona ameriških dolarjev, ki bo namenjena promociji, organizaciji in vzdrževanju gruzijskih kulturnih dediščin, sporočajo iz omenjene banke. S pridobljenim posojilom skušajo predstavniki gruzinske vlade znova oživiti gruzijski turizem, ki je pred leti ustvarjal velik delež dohodkov. Z dobljenim denarjem nameravajo v Gruziji urediti pokrajino in okolico v krajih, kjer so pomembnejše kulturne znamenitosti.
Južni Koreji še dve milijardi dolarjev stabilizacijskih sredstev
18. 02. 1998 09.49
Mednarodni denarni sklad (IMF) je Južni Koreji v torek odobril še dve milijardi dolarjev stabilizacijskih sredstev, ki jih bo država lahko začela črpati takoj. IMF je ob tem izrazil zadovoljstvo nad izvajanjem priporočenih reform v tej azijski državi.
Suharto in Clinton o reformah v Indoneziji
16. 01. 1998 09.59
Indonezijski predsednik Suharto je sinoči telefoniral ameriškemu kolegu Billu Clintonu, da bi se pogovorila o načrtu gospodarskih reform, ki jih je pripravil Mednarodni denarni sklad, Indonezija pa že podpisala. Kot so sporočili iz Bele hiše, je Suharto izrazil odločenost izvesti omenjene reforme in povrniti zaupanje v denarni trg. Clinton pa je pozdravil "konstruktivne ukrepe" za rešitev krize.
Indonezija zagotovila izvajanje gospodarskih reform
14. 01. 1998 10.24
Ameriški obrambni sekretar William Cohen je po srečanju z indonezijskim predsednikom Suhartom danes povedal, da mu je Suharto zagotovil odločno izvajanje gospodarskih reform za premostitev hude finančne krize v njegovi državi. Kot je dejal Cohen, je prepričan, da je indonezijski predsednik odločen, da na konstruktiven način sodeluje z ZDA. Cohen je izrazil prepričanje, da Suharto z reformami, ki jih zahteva Mednarodni denarni sklad (IMF), misli resno.
IMF: Slovenija naj pospeši strukturne reforme
12. 01. 1998 18.22
Minister za finance Mitja Gaspari je na novinarski konferenci predstavil poudarke iz poročila, ki ga je za Slovenijo pripravil Mednarodni denarni sklad (IMF). Kot je povedal, odbor direktorjev washingtonske institucije Sloveniji med drugim priporoča, da pospeši strukturne reforme, ki po mnenju IMF zamujajo za eno leto, zaustavi poslabševanje v davčnem sektorju in zmanjša letošnji proračunski primanjkljaj. Tega naj bi po priporočilu IMF odpravili najkasneje v letu 1999. Poleg tega IMF na področju denarne politike priporoča predvsem hitrejšo odpravo ukrepov, ki omejujejo kapitalske tokove, pospešen postopek deindeksacije, večjo stopnjo konkurenčnosti v bančnem sektorju ter sprostitve v luči večjega pritoka predvsem neposrednih tujih investicij v Slovenijo.
Berger pozval Indonezijo naj sprejme program reform, ki ga je pripravil IMF
12. 01. 1998 10.11
Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Sandy Berger je v nedeljo pozval Indonezijo, naj sprejme program reform, ki ga je predlagal Mednarodni denarni sklad (IMF), da bi rešili gospodarsko krizo v državi. Indonezija se trenutno sooča z velikimi gospodarskimi težavami ter hkrati poudaril, da so Indonezijci sprejeli paket ukrepov IMF, ki urejejo razmere v bančnem sektorju, v infrastrukturnih projektih ter vprašanja v zvezi s korupcijo v državi.
Mitja Gaspari odpotoval v Washington
07. 01. 1998 16.20
Finančni minister Mitja Gaspari je s sodelavci odpotoval na pogovore v Mednarodni denarni sklad (MDS) v Washington. S strokovnjaki sklada se bodo pogovarjali predvsem o poročilu misije MDS o posvetovanjih po 4. členu statuta MDS za leto 1997, ki ga bo obravnaval svet direktorjev MDS, in o proračunski in davčni politiki Republike Slovenije.
Zapor in denarna kazen za mentalno nesposobnega predsednika
06. 01. 1998 09.15
Bivši ekvadorski predsednik Abdala Bucaram - ki ga je februarja lani parlament zamenjal z obrazložitvijo, da je "mentalno nsposoben" - je bil zaradi klevete v ponedeljek obsojen na dve leti zapora v odsotnosti. Bucaram je bil obsojen zaradi klevetanja bivše senatorke Alexandre Vele in nekdanjega predsedniškega kandidata Jaimeja Nebota. Plačati bo moral tudi denarni kazni v višini 160 oziroma 240 sucrejev (štiri oz. pet ameriških centov).
Večji nadzor nad evroparlamentarci
28. 12. 1997 12.49
Članom Evropskega parlamenta, ki se ne bodo pojavljali na parlamentarnih glasovanjih, grozijo denarni ukrepi. Od februarja prihodnje leto bodo namreč evroparlamentarci, ki se bodo med plenarnimi sejami sicer mudili v parlamentarnih prostorih, vendar ne bodo sodelovali na vsaj polovici ključnih glasovanj, izgubili polovico dnevne sejnine.
Južni Koreji odobreno posojilo za premagovanje krize
24. 12. 1997 09.33
Svetovna banka je v torek odobrila posojilo Južni Koreji v višini treh milijard dolarjev. Gre za prvega med ukrepi za premagovanje južnokorejske finančne krize. Posojilo je del mednarodnega svežnja pomoči azijskim državam v skupni vrednosti skorajda 60 milijard dolarjev. Od tega Svetovna banka prispeva 10 milijard, Mednarodni denarni sklad pa 21 milijard dolarjev.
Bolgarija mora prodati državne banke do konca leta 1998
22. 12. 1997 08.16
Mednarodni denarni sklad (IMF) vztraja, da je treba lastninjenje državnih bank v Bolgariji končati do konca prihodnjega leta, kot določa sporazum med IMF in bolgarsko vlado. Stalni predstavnik IMF v Sofiji Peter Stella je ob tem poudaril, da daje IMF prednost spoštovanju roka in ne prodajni ceni. Stella je tako zavrnil vztrajne prošnje bolgarskega finančnega ministra Muraveja Radeva, naj rok za privatizacijo bank podaljšajo do konca leta 1999.
Srečanje držav Azijsko-pacifiškega foruma
25. 11. 1997 00.00
V kanadskem mestu Vancouver so potekali neformalni pogovori predsednikov držav in vlad držav Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC) pred 5. vrhunskim srečanjem foruma, posvečenem finančnim krizam jugovzhodne Aziji, ki se je začel zgodaj davi. Ameriški predsednik Bill Clinton je v okviru dvostranskih srečanj kitajskega kolega Jiang Zemina ob nedavni izpustitvi oporečnika Wei Jingshenga pozval, naj Kitajska izpusti tudi druge oporečnike ter podpiše konvencijo o državljanskih in političnih pravicah. Predsednik Clinton je o tem vprašanju govoril tudi z indonezijskim voditeljem Suhartom, s katerim sta se dotaknila še vprašanja Vzhodnega Timorja.
Kako povečati priliv v mestno blagajno?
20. 11. 1997 00.00
Župan brazilskega mesta Bocaiuva do Sul, ki leži 650 kilometrov jugozahodno od Rio de Janeira, Elcio Berti je <i>pogruntal</i>, kako bi povišal denarne prihodke v mestni blagajni: prepovedal je uporabo kontracepcijskih sredstev. Berti je prepovedal prodajo kondomov in tablet, s čemer želi povečati populacijo v svojem mestu. Kot je povedal, se je v zadnjih 20 letih število prebivalcev znižalo z 22.000 na 8500, kar je povzročilo zmanjšanje denarnih prihodkov za 40 odstotkov. Po Bertijevem načrtu bi se naj število prebivalcev sedaj povečalo, s tem pa bi se povišali tudi denarni prispevki iz državnih virov, katerih višina je odvisna od števila prebivalcev. Berti je zavrnil očitke, da bo taka prepoved povzročila naraščanje spolnih bolezni rekoč, da bo kvečjemu pripomogla k zakonski zvestobi.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
Na blejskem seminarju ekonomistov bodo razpravljali o problemih slovenskega gospodarstva
13. 11. 1997 00.00
Jutri se bo na Bledu začel dvodnevni tradicionalni izobraževalni seminar ekonomistov in poslovnežev, na katerem bodo predavatelji predstavili tekoče in pričakovane ukrepe slovenske ekonomske politike ter probleme strukturnega prilagajanja gospodarstva na poti v Evropsko unijo. Podpredsednik vlade <b> Marjan Podobnik</b> bo udeležencem v uvodnem nagovoru predstavil aktualne probleme slovenskega gospodarstva, minister za ekonomske odnose in razvoj <b>Marjan Senjur</b> razvojne probleme in dileme gospodarstva ob koncu letošnjega leta, finančni minister <b>Mitja Gaspari</b> pa probleme prestrukturiranja slovenskega finančnega sistema. O denarni politiki in bančnem sistemu ob prehodu v leto 1998 bo predaval namestnik guvernerja Banke Slovenije <b>Samo Nučič</b>, o pristopni strategiji Slovenije k EU pa direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj <b>Janez Potočnik</b>.
Banka Slovenije ne bo spreminjala začrtanih ciljev denarne politike
01. 10. 1997 00.00
Svet Banke je ocenil uresničevanje ciljev denarne politike v tekočem letu. Ugotovil je, da je denarni agregat M-3 od izhodiščnega obdobja do trimesečja junij - avgust 1997 porasel za 13,8 odstotka, s čimer se gibanje ohranja znotraj ciljnega pasu. V prvih osmih mesecih leta je bila monetizacija kapitalskih tokov iz tujine (pretežno preko menjalnic in deviznega trga) prevladujoči vir izdajanja denarja v bančnem sistemu. Neto finančni pritok iz plačilne bilance (januar-julij) je znašal 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda, v primerjavi s 3,9 odstotka v letu 1996, je zapisano v današnjem sporočilu Banke Slovenije o sklepih in stališčih, ki jih je sprejel svet Banke Slovenije na včerajšnji seji.