denarni
Bolgarija mora prodati državne banke do konca leta 1998
22. 12. 1997 08.16
Mednarodni denarni sklad (IMF) vztraja, da je treba lastninjenje državnih bank v Bolgariji končati do konca prihodnjega leta, kot določa sporazum med IMF in bolgarsko vlado. Stalni predstavnik IMF v Sofiji Peter Stella je ob tem poudaril, da daje IMF prednost spoštovanju roka in ne prodajni ceni. Stella je tako zavrnil vztrajne prošnje bolgarskega finančnega ministra Muraveja Radeva, naj rok za privatizacijo bank podaljšajo do konca leta 1999.
Srečanje držav Azijsko-pacifiškega foruma
25. 11. 1997 00.00
V kanadskem mestu Vancouver so potekali neformalni pogovori predsednikov držav in vlad držav Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC) pred 5. vrhunskim srečanjem foruma, posvečenem finančnim krizam jugovzhodne Aziji, ki se je začel zgodaj davi. Ameriški predsednik Bill Clinton je v okviru dvostranskih srečanj kitajskega kolega Jiang Zemina ob nedavni izpustitvi oporečnika Wei Jingshenga pozval, naj Kitajska izpusti tudi druge oporečnike ter podpiše konvencijo o državljanskih in političnih pravicah. Predsednik Clinton je o tem vprašanju govoril tudi z indonezijskim voditeljem Suhartom, s katerim sta se dotaknila še vprašanja Vzhodnega Timorja.
Kako povečati priliv v mestno blagajno?
20. 11. 1997 00.00
Župan brazilskega mesta Bocaiuva do Sul, ki leži 650 kilometrov jugozahodno od Rio de Janeira, Elcio Berti je <i>pogruntal</i>, kako bi povišal denarne prihodke v mestni blagajni: prepovedal je uporabo kontracepcijskih sredstev. Berti je prepovedal prodajo kondomov in tablet, s čemer želi povečati populacijo v svojem mestu. Kot je povedal, se je v zadnjih 20 letih število prebivalcev znižalo z 22.000 na 8500, kar je povzročilo zmanjšanje denarnih prihodkov za 40 odstotkov. Po Bertijevem načrtu bi se naj število prebivalcev sedaj povečalo, s tem pa bi se povišali tudi denarni prispevki iz državnih virov, katerih višina je odvisna od števila prebivalcev. Berti je zavrnil očitke, da bo taka prepoved povzročila naraščanje spolnih bolezni rekoč, da bo kvečjemu pripomogla k zakonski zvestobi.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
Na blejskem seminarju ekonomistov bodo razpravljali o problemih slovenskega gospodarstva
13. 11. 1997 00.00
Jutri se bo na Bledu začel dvodnevni tradicionalni izobraževalni seminar ekonomistov in poslovnežev, na katerem bodo predavatelji predstavili tekoče in pričakovane ukrepe slovenske ekonomske politike ter probleme strukturnega prilagajanja gospodarstva na poti v Evropsko unijo. Podpredsednik vlade <b> Marjan Podobnik</b> bo udeležencem v uvodnem nagovoru predstavil aktualne probleme slovenskega gospodarstva, minister za ekonomske odnose in razvoj <b>Marjan Senjur</b> razvojne probleme in dileme gospodarstva ob koncu letošnjega leta, finančni minister <b>Mitja Gaspari</b> pa probleme prestrukturiranja slovenskega finančnega sistema. O denarni politiki in bančnem sistemu ob prehodu v leto 1998 bo predaval namestnik guvernerja Banke Slovenije <b>Samo Nučič</b>, o pristopni strategiji Slovenije k EU pa direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj <b>Janez Potočnik</b>.
Banka Slovenije ne bo spreminjala začrtanih ciljev denarne politike
01. 10. 1997 00.00
Svet Banke je ocenil uresničevanje ciljev denarne politike v tekočem letu. Ugotovil je, da je denarni agregat M-3 od izhodiščnega obdobja do trimesečja junij - avgust 1997 porasel za 13,8 odstotka, s čimer se gibanje ohranja znotraj ciljnega pasu. V prvih osmih mesecih leta je bila monetizacija kapitalskih tokov iz tujine (pretežno preko menjalnic in deviznega trga) prevladujoči vir izdajanja denarja v bančnem sistemu. Neto finančni pritok iz plačilne bilance (januar-julij) je znašal 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda, v primerjavi s 3,9 odstotka v letu 1996, je zapisano v današnjem sporočilu Banke Slovenije o sklepih in stališčih, ki jih je sprejel svet Banke Slovenije na včerajšnji seji.