desne stranke

Kdo je dobil najboljše resorje in kdo najmanj zaželenega?

17. 09. 2024 11.17

Ursula von der Leyen je na tiskovni konferenci v Strasbourgu predstavila komisarsko ekipo, kot si jo je zamislila. V njej je 40 odstotkov žensk (11 komisark) in 60 odstotkov moških, nekoliko pa je razmerje zasukala pri izbiri svojih izvršnih podpredsednikov, kjer sta dva moška in štiri ženske. Kako je von der Leynova razdelila resorje? Komu so pripadla tista najbolj zaželena in kdo je dobil "najslabšega"?

Novi zapleti: predstavitev komisarjev prestavljena na prihodnji teden

10. 09. 2024 11.38

Zapleti s predstavitvijo komisarske ekipe Ursule von der Leyen se nadaljujejo. Predstavitev kolegija komisarjev v Evropskem parlamentu, sprva predvidena za sredo, je prestavljena na prihodnji torek, saj Slovenija še ni zaključila postopka imenovanja komisarske kandidatke, so sporočili iz Bruslja. Evropski socialisti so medtem von der Leynovi namenili svarilo.

Zanika, da jih plačuje Moskva, na volišče v ladi nivi

02. 09. 2024 19.47

Četudi se skrajno desna nemška stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) občasno skuša otresti govoric o povezavi stranke z Rusijo, pa očitno vodji deželne AfD v Turingiji za to ni kaj dosti mar. Björn Höcke, ki velja za enega najbolj radikalnih nemških politikov, se je namreč na volišče v Bornhagenu pripeljal kar v ladi nivi. Gre zgolj za provokacijo ali želi nemški politik še dodatno ukoreniniti povezave s Putinom?

Poraz Scholza in Zelenih ter prva zmaga skrajno desne stranke po vojni

02. 09. 2024 07.47

Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je na nedeljskih deželnih volitvah v Turingiji zbrala skoraj tretjino glasov, kar je prva zmaga skrajno desne stranke v eni od nemških dežel po drugi svetovni vojni, kažejo izidi po preštetju vseh glasovnic. Na Saškem so zmagali krščanski demokrati (CDU) s tesno prednostjo pred AfD.

V Turingiji se zmaga obeta skrajni AfD, na Saškem tesna prednost CDU

01. 09. 2024 18.37

Na deželnih volitvah v Turingiji si po izidih projekcij javnih televizij ARD in ZDF zmaga obeta Alternativi za Nemčijo (AfD), kar bi pomenilo prvo slavje skrajno desne stranke v eni od nemških dežel po drugi svetovni vojni. Na Saškem medtem projekcije kažejo na tesno zmago krščanskih demokratov (CDU).

Ali Kočevje postaja slovenski Teksas?

14. 08. 2024 06.00

Nedeljsko pretepanje policista, metanje kamenja v policijski avtomobil, prej pa streljanje, pretepanje. Prebivalci Kočevja in okolice so na nogah zaradi dveh hudih incidentov, v katere so bili vpleteni tamkajšnji Romi. V mestu je od petka poostrena varnost; policistom iz Kočevja so na pomoč priskočili tudi kolegi iz Ljubljane, četa posebne policijske enote ter konjeniki in službeni psi. Pa bo Golobova vlada s tem pomirila ljudi in jim vrnila krhek občutek varnosti? Ali se država ustrezno loteva pereče in hkrati občutljive romske problematike?

Z Grimsom v Bruselj: prvi povezan z afero 'snegec', drugi s skrajno desnico

12. 08. 2024 14.35

Novi evropski poslanec iz vrst SDS Branko Grims si je za asistenta v Evropskem parlamentu izbral Gašperja Pečarja in Žana Žalca. Prvi je povezan s kokainsko afero 'snegec', drugi pa je vodja skrajnega desnega nacionalističnega gibanja Generacija identitete. In čeprav si lahko vsak evroposlanec svoje "sopotnike" v Bruselj izbere sam, so se v najbolj levi domači stranki spotaknili ob njegov skrajno desen izbor. Kaj pravi Grims?

MOK odgovarja: Spol in starost na podlagi potnega lista

02. 08. 2024 10.06

V središču olimpijskih iger v Parizu je te dni vse bolj odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), da nastop dovoli boksarkama, ki jima je lani Mednarodna boksarska zveza prepovedala nastop, ker naj ne bi izpolnjevali pogojev za nastop v ženski kategoriji. Uvodni nastop Alžirke Imane Khelif je prilil olje na ogenj razpravi.

Sanchez zavrnil pričanje v preiskavi proti soprogi

30. 07. 2024 13.46

Španski premier Pedro Sanchez je na zaslišanju zavrnil pričanje v predhodni preiskavi korupcije v zvezi s posli svoje soproge Begone Gomez. V skladu s špansko zakonodajo lahko namreč posameznik zavrne odgovarjanje na vprašanja v okviru preiskave, ki zadeva ožje družinske člane, vključno z zakoncema.

Romunska evroposlanka z nagobčnikom: parlament želi 'očistiti hudičev'

18. 07. 2024 11.39

V Evropskem parlamentu, kjer potekala razprava o vnovičnem imenovanju Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije, je za incident poskrbela romunska evroposlanka, ki so jo zaradi kričanja in prekinjanja razprave nazadnje pospremili iz dvorane. Pri tem si je vodja skrajno desne romunske stranke nadela nagobčnik, von der Leynovo pa je označila za "kriminalko". V tem tednu se je sicer že večkrat znašla v središču pozornosti. Med drugim je napovedala, da bo v parlament pripeljala duhovnika, ki bo institucijo "očistil hudičev".

Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu potrjena za drugi mandat

18. 07. 2024 06.53

Evropski parlament je na tajnem glasovanju potrdil Ursulo von der Leyen za nov petletni mandat na čelu Evropske komisije. Imenovanje nemške političarke iz vrst Evropske ljudske stranke je podprl 401 poslanec. Glasovalo je 707 poslancev, proti jih je bilo 284, 15 se jih je vzdržalo.

Prepovedali skrajno desno revijo, potekajo racije v več zveznih deželah

16. 07. 2024 14.03

Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala revijo Compact, ki jo je urad za zaščito ustave že pred časom označil za skrajno desno. Dodatno so v Nemčiji prepovedali še hčerinsko podjetje revije Conspect Film. Obenem v več zveznih deželah potekajo racije v povezavi s prepovedjo.

Kako Orbanovi Domoljubi spreminjajo evropski politični zemljevid?

09. 07. 2024 18.20

Na evropskem političnem prizorišču so se na noge postavili Orbanovi domoljubi. Gre za novo skrajno desno politično družino, ki je zaživela po nedavnih evropskih volitvah in združuje 84 poslancev iz 12 držav članic Unije. S tem so v Bruslju za konservativci in socialisti postali tretja največja parlamentarna skupina. Poleg madžarskega Fidesza v njej sodelujejo tudi francoski Nacionalni zbor, italijanska Liga in avstrijski Svobodnjaki. In kako to spreminja evropski politični zemljevid?

32.000 podpisov proti poimenovanju milanskega letališča po Berlusconiju

09. 07. 2024 10.10

Načrt poimenovanja milanskega letališča Milano-Malpensa po lani preminulem politiku Silviu Berlusconiju v Italiji sproža ostre polemike in nasprotovanje. Glasni so zlasti v opozicijskih strankah, podmladek Demokratske stranke pa je sprožil tudi spletno peticijo proti preimenovanju, ki je zbrala že najmanj 32.000 podpisov.

'V Parizu navdušenje, v Moskvi razočaranje, v Kijevu olajšanje'

08. 07. 2024 11.09

V Evropi in v svetu so si mnogi oddahnili po nedeljskem drugem krogu parlamentarnih volitev v Franciji, v katerem je presenetljivo zmagala levica, skrajna desnica pa je zasedla šele tretje mesto. Zadovoljstvo so izrazili zlasti voditelji na levem političnem polu, ki so pozdravili dejstvo, da so francoski volivci zavrnili skrajno desnico. Macron je ob tem zavrnil takojšnji odstop dosedanjega premierja Gabriela Attala in ga zaprosil, naj skupaj z vlado zaenkrat ostane na položaju in tako zagotovi stabilnost države.

Budimpešta: Pri določanju prioritet EU je treba upoštevati izide volitev

05. 07. 2024 09.13

Po mnenju madžarskega predsedstva Sveta EU, ki je delo začelo v ponedeljek, je treba pri določanju prednostnih nalog za prihodnje petletno obdobje upoštevati tudi rezultate nedavnih evropskih volitev. Na njih so volivci po mnenju Budimpešte izrazili potrebo po spremembah na področju varnosti, migracij in konkurenčnosti.

Kaj bo storil Macron? Bo skušal ustaviti vzpon desnice?

01. 07. 2024 08.01

V Franciji se je tehtnica prevesila na desno stran. Zmagovalec prvega kroga parlamentarnih volitev je namreč skrajno desni Nacionalni zbor. In kaj to pomeni za francoskega predsednika Emmanuela Macrona? Ali bo z vsemi svojimi močmi želel zaustaviti vzpon skrajne desnice? Mu bo to uspelo?

Levičarski protestniki nad kongres AfD. Stranka sporoča: 'Tu smo in tu bomo ostali'

29. 06. 2024 10.30

Člani stranke AfD niso bili najlepše sprejeti, ko so prispeli v Essen na kongres. Pričakali so jih namreč protestniki, policija pa je morala poseči tudi po solzivcu in gumijevkah, da bi jih ustavila.

Antisemitske izjave odnesle vodilni članici podmladka Bratov Italije

27. 06. 2024 16.51

Dve vodilni članici podmladka skrajno desne stranke Bratje Italije, ki jo vodi premierka Giorgia Meloni, sta odstopili s položajev, potem ko je spletni portal Fanpage v okviru tajne preiskave objavil posnetke njunih spornih, žaljivih in antisemitskih komentarjev. Več vodilnih članov stranke je njune izjave že obsodilo.

Ursuli von der Leyen drugi mandat na čelu Evropske komisije?

25. 06. 2024 14.13

Pogajalci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) so po navedbah virov pri EU dosegli dogovor o tem, da bo nemška političarka Ursula von der Leyen še naprej vodila Evropsko komisijo. Vodenje Evropskega sveta naj bi prevzel socialist Antonio Costa. Neformalni dogovor bodo morali zdaj potrditi voditelji članic.

'Težave v Belgiji ali Sloveniji so nekaj drugega kot v Franciji.' Scholz: 'Skrbi me'

24. 06. 2024 08.48

Nove volitve v Franciji vzbujajo nelagodje tudi v nemški zvezni vladi. Kancler Olaf Scholz (SPD) je v poletnem intervjuju za ARD odkrito dejal: "Skrbi me zaradi volitev v Franciji." Izrazil je upanje, da stranka, ki jo pooseblja Marine Le Pen, na volitvah vendarle ne bo tako uspešna, kot kaže zaenkrat.

Nenavadna nihanja volivcev: od zelenih do neonacistov

23. 06. 2024 15.31

Te dni znotraj institucij EU že potekajo ostra pogajanja, trgovanja, kupčkanja. Od tega bo kar precej odvisno prihodnjih pet let. Seveda tudi od tega, kdo bo vladal v najpomembnejših članicah, nenazadnje so države članice še vedno tiste, ki na koncu odločajo. Pa vendarle, če bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, kako daleč bo pripravljena iti za podporo? Ta hip je še vprašljivo, ali bo imela dovolj glasov za izvolitev že s podporo in povezovanjem z liberalno levo sredino.

Kakšna je razlika med teroristom in šefom protokola?

23. 06. 2024 08.28

Nekdanji predsednik je tudi šaljivec. Šala o teroristu in šefu protokola je bila del odgovora na vprašanje o vlogi partnerice sedanjega premierja Goloba. Vsi smo krvavi pod kožo, je dejal, ampak meje med zasebnim in javnim morajo biti in so tudi določene v protokolu. Milan Kučan je bil gost Popkasta. Danes upokojenec, ampak vprašali smo ga tudi, ali je še vedno v politiki. Kot se spodobi v teh dneh, je za začetek pokomentiral infarktno tekmo naših nogometašev s Srbijo na evropskem prvenstvu. Pogovor smo snemali dan po tekmi. Je pa ob tem še dodal, da je sicer njegov šport bolj košarka, kot je poudaril, glede na njegovo višino kar nenavadno ...

Boštjančič: Lahko bi sodeloval s francosko skrajno desnico

21. 06. 2024 11.14

Finančni minister Klemen Boštjančič je v pogovoru za Politico dejal, da ne vidi težav pri sodelovanju s francosko skrajno desnico ter da jesenske predsedniške volitve v ZDA niso tako pomembne, kot je dogajanje v Evropi. Podpredsednik vlade je tudi dejal, da se z nekaterimi tujimi finančnimi ministri razume bolj kot s kolegi v lastni vladi in s tem poskrbel za dvignjene obrvi tudi pri predsedniku SD in gospodarskemu ministru Matjažu Hanu, ostro so se odzvali tudi v Levici. Finančno ministrstvo pa je v odzivu na prispevek Politica sporočilo, da intervju ni bil avtoriziran.

Neskončno štetje glasov, gost iz Ukrajine in Robert, ki je spoznal magičnega Luko

15. 06. 2024 15.27

Volilna nedelja se je zavlekla pozno v noč, preštevanje glasov je potekalo počasi, a naposled smo le dobili rezultate treh posvetovalnih referendumov in devet novih oz. starih evroposlancev, ki nas bodo predstavljali v Bruslju. Obrvi je v tem tednu dvigovala odločitev predsednika vlade, da raje, kot da bi se udeležil mednarodne mirovne konference za Ukrajino, odpotuje na ogled finalne tekme lige NBA v Dallasu ter stiska pesti za slovenskega zvezdnika Luko Dončića. V Grčiji so zaradi vročine zaprli šole, Romunija pa je zaradi suše omejila porabo vode. Z odgovornostjo do sebe, narave in prihodnosti je naša medijska hiša obeležila Zeleni teden, srečali pa smo se tudi z županom Lvova.

Vplivnež, pevec, mesarka ... Kdo so najbolj nenavadni evropski poslanci?

14. 06. 2024 10.52

Za oblikovanje politične skupine v Evropskem parlamentu potrebujete 23 poslancev iz sedmih različnih držav. In kdo so najbolj divji in čudaški poslanci, ki so bili izvoljeni prejšnji konec tedna in jih je Politico uvrstil v posebno skupino? Med njimi so ciprski vplivnež, bolgarski pevec in grška mesarka.

Utrujen Biden odpovedal večerjo in pustil čakati italijansko premierko

13. 06. 2024 19.57

Predsednik ZDA Joe Biden se ne bo udeležil večerje na vrhu sedmih najrazvitejših gospodarstev sveta (G7), so sporočili iz Bele hiše. Razloga za Bidnovo odsotnost niso navedli. 81-letnik je že pred tem poskrbel za šaljivo nejevoljo gostiteljice, italijanske premierke Giorgie Meloni, saj jo je na sprejemu pustil čakati več kot 20 minut.

Množičen pretep v italijanskem parlamentu, poslanec v bolnišnici

13. 06. 2024 08.13

V sredo je v italijanski poslanski zbornici prišlo do burne debate in celo do fizičnega obračuna, po katerem so enega od predstavnikov opozicije s seje odpeljali na invalidskem vozičku. Poslanci so se sprli zaradi predloga zakona o krepitvi avtonomij dežel, ki ga je predlagala desna vlada premierke Giorgie Meloni. Opozicija meni, da bi zakon le še povečal razlike med bogatejšim severom in revnejšim jugom Italije.

Novi hrvaški evroposlanec: v ferrariju ga je vozil obsojenec za poskus uboja

12. 06. 2024 15.15

Hrvaški politik Stephen Nikola Bartulica, ki je bil na listi Domovinskega gibanja (DP) izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, je razburil domačo javnost. Na dan volitev ga je namreč v luksuznem ferrariju prevažal obsojenec za poskus uboja. Početje Bartulice so obsodili tudi v njegovi stranki, češ da se jim ob tem obrača želodec. "To je neuspeli skeč," pa je o dejanju Bartuljice dejal hrvaški premier Andrej Plenković.

Nova delitev Nemčije na zahod in vzhod, blamaža za Scholzevo koalicijo

10. 06. 2024 09.40

Bo berlinska vlada 'preživela'? Nedeljske evropske volitve pod vprašaj znova postavljajo podporo koalicije nemškega kanclerja Olafa Scholza. Naposled so sicer slavili krščanski demokrati (CDU in CSU), a na drugo mesto se je povzpela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Politični zemljevid Nemčije tako zdaj kaže polarno delitev države na zahodni in vzhodni blok. Scholzeva SPD pa je zabeležila najslabši rezultat na nacionalnih volitvah v več kot stoletju. Kljub temu pa nemški kancler za razliko od Macrona možnost razpisa predčasnih volitev izključuje.