devizne
Devizne rezerve Slovenije konec januarja 4,6 milijarde dolarjev
29. 03. 1999 15.33
Slovenske devizne rezerve so konec januarja letos znašale 4,602 milijarde dolarjev. To je za 164,9 milijona dolarjev manj kot ob koncu leta 1998 in za 248 milijona dolarjev manj od zunanjega dolga države, ki je zadnji dan letošnjega januarja znašal 4,85 milijarde dolarjev, je razvidno iz najnovejše, februarske številke Biltena Banke Slovenije.
Na Kitajskem upočasnitev gospodarske rasti
27. 01. 1999 11.00
Rast bruto domačega proizvoda naj bi se na Kitajskem po napovedih guvernerja kitajske centralne banke Dai Xianglonga letos rahlo upočasnila in dosegla sedem odstotkov. Inflacija pa naj bi letos znašala štiri do pet odstotkov. Guverner je ob tem zavrnil možnost devalvacije jena in tudi govorice o vratolomni zadolženosti kitajskih investicijskih družb. Slednje naj bi imele po njegovih besedah v tujini skupaj 8,1 milijarde dolarjev dolga in ne 50 milijard dolarjev, kot je bilo slišati v medijih.
Abanka pripravljena na evro
15. 01. 1999 15.11
Abanka je za poslovanje v Evru pripravila ponudbo za fizične in pravne osebe. Za varčevalce, ki želijo voditi račun v evru, je konverzija med valutami držav članic Evropske monetarne unije (EMU) brezplačna, so sporočili iz Abanke.
Konec oktobra za 4,8 milijarde dolarjev deviznih rezerv
21. 12. 1998 14.01
Slovenske devizne rezerve so konec oktobra letos znašale 4,834 milijarde dolarjev, kar je za 54 milijonov dolarjev manj kot mesec prej. Tako oktobra devizne rezerve niso presegle skupnega zunanjega dolga države, ki je zadnji dan tega meseca znašal nekaj več kot 4,915 milijarde dolarjev.
Slovenska podjetja se bodo morala pripraviti na poslovanje z evrom
11. 11. 1998 15.02
Začetek delovanja Evropske monetarne unije in predvsem uvedba nove enotne valute evra ne bosta zahtevala korenitih organizacijskih in informacijskih sprememb le v slovenskih bankah, ampak tudi v slovenskih podjetjih, ki poslujejo s tujino. O spremembah, s katerimi se bodo morala soočiti podjetja v mednarodnem poslovanju v naslednjem letu, in o prilagajanju ponudbe SKB banke novim potrebam komitentov, so spregovorili na današnjem javnem posvetu SKB banke.
Ob svetovnem dnevu varčevanja: tolarske in devizne hranilne vloge pri nas naraščajo
31. 10. 1998 10.13
31. oktober je že vse od leta 1925 svetovni dan varčevanja. Z njim so hranilnice želele opozoriti na potrebo po varčevanju tako posameznikov kot tudi gospodarstva in družbe. Kot kažejo podatki Banke Slovenije, Slovenci vse bolj povečujemo prihranke. Tudi guverner Banke Slovenije France Arhar meni, da se slovenski bančni sistem krepi, saj je po njegovih besedah hranilnih vlog z ročnostjo, večjo od 12 mesecev, v celotni masi 23,5 odstotka.
ZRJ ima 470 milijonov dolarjev deviznih rezerv
23. 09. 1998 11.03
Devizne rezerve Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) znašajo okrog 470 milijonov dolarjev, včeraj pa se je na sestanku upravnega odbora Združenja jugoslovanskih bank tudi prvič uradno izvedelo, da je država povečala denarno maso zaradi kosovske krize. Viceguverner Narodne banke Jugoslavije (NBJ) Žarko Trbojević je na torkovem sestanku upravnega odbora Gospodarske zbornice Jugoslavije izjavil, da znašajo devizne rezerve ZRJ 800 milijonov mark (približno 760 milijard tolarjev). To vest je objavilo več zasebnih beograjskih dnevnikov, državni mediji pa so v poročilih o omenjenem sestanku podatek o deviznih rezervah zamolčali.
Devizne rezerve Slovenije konec julija nekaj več kot 4,5 milijarde dolarjev
16. 09. 1998 12.52
Slovenske devizne rezerve so konec julija letos znašale 4,520 milijarde dolarjev. To je za 16,3 milijona dolarjev manj kot mesec prej, vseeno pa so devizne rezerve presegle skupni zunanji dolg države, ki je zadnji dan letošnjega julija znašal nekaj več kot 4,475 milijarde dolarjev, je razvidno iz najnovejše, avgustovske številke Biltena Banke Slovenije.
Rezerve ruske osrednje banke letos padle za 36 odstotkov
13. 09. 1998 09.28
Ruske zlate in devizne rezerve so se v obdobju januar-avgust skrčile za 5,3 milijarde dolarjev na 12,4 milijarde dolarjev, so sporočili iz ruske osrednje banke. Devizne rezerve so se znižale za 4,7 milijarde dolarjev oziroma za 36 odstotkov z 12,9 milijarde dolarjev na 8,2 milijarde dolarjev. Zlate rezerve pa so se po ceni 300 dolarjev za zlato unčo znižale za 627 milijonov dolarjev, in sicer s 4,9 milijarde dolarjev na 4,3 milijarde dolarjev (za trinajst odstotkov).
IMF odobrila posojilo Tajski
12. 09. 1998 10.10
Mednarodni denarni sklad (IMF) in mednarodni posojilodajalci so Tajski namenili posojilo v višini 500 milijonov dolarjev. Gre za četrto tranšo pomoči, ki jo je Tajska dobila v okviru gospodarskega programa, sklenjenega z IMF. Generalni direktor IMF Michel Camdessus je povedal, da je Tajska ostala na poti sprememb, devizne rezerve so se povečale, inflacija pa se je zmanjšala, kar je omogočilo tudi znižanje obrestnih mer.
Ruska banka ni več sposobna nadzorovati tečaja rublja
21. 08. 1998 16.42
Ruska centralna banka (BCR) ni več sposobna nadzorovati tečaja rublja, ki bo odslej odvisen od ponudbe in povpraševanja po tujih valutah na medbančnem trgu. To je v pogovoru za moskovski radio Echos danes napovedal podpredsednik banke Denis Kisiljov. Medbančni trg določi tečaj glede na ponudbo in povpraševanje in tako določen tečaj bo postal uradni tečaj centralne banke, je pojasnil Denis Kisiljov.
Washington Post: ZRJ na robu gospodarskega zloma
10. 08. 1998 08.35
Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je s svojo politiko in vojno na Kosovu zabredla na rob gospodarskega zloma, piše časnik Washington Post, ki ga povzema neodvisna jugoslovanska agencija Beta.
Rezerve ruske centralne banke padle na 13,5 milijard dolarjev
15. 07. 1998 08.27
Devizne in zlate rezerve ruske centralne banke so se z 15,1 milijarde dolarjev s 5. julija zmanjšale na 13,5 milijard dolarjev, je povedal direktor banke Sergej Dubinin. Na novinarski konferenci je še dejal, da se bodo rezerve povečale s prvo, 5,6 milijarde dolarjev vredno tranšo novega paketa podpore mednarodnega monetarnega sklada (IMF).
Slovenske banke čaka obdobje prilagajanja zaradi uvedbe evra
11. 07. 1998 09.32
Slovenske banke se bodo morale zaradi evra spopasti s številnimi težavami doma in v poslovanju s tujimi finančnimi in nefinančnimi institucijami. Dr. Davor Savin z mariborske ekonomske poslovne fakultete je na seminarju Liberalizacija, privatizacija, integracija in koncentracija na finančnih in kapitalskih trgih, ki ga je v začetku minulega tedna pripravil Slovenski raziskovalni institut za management, opozoril, da bo do sprememb moralo priti na ključnih področjih bančnih dejavnosti, med katerimi so predvsem plačilni promet s tujino, devizni računi fizičnih oseb, menjalniški posli, upravljanje tveganj, posli na tujih trgih ter zakladništvo.
Duisenberg: ''Cilj je notranja stabilnost evra''
07. 07. 1998 10.13
Predsednik Evropske centralne banke Wim Duisenberg je v pogovoru za današnji Le Figaro dejal, da bo prednostna naloga banke ''notranja stabilnost evra, stabilnost cen znotraj denarne unije''. ''Če bomo to dosegli in če bo Združenim državam uspelo obvladati inflacijo, ni razloga, zakaj se evro in dolar v medsebojnem odnosu ne bi stabilizirala,'' je še dejal in menil, da bi lahko imele države postopno svoje devizne rezerve v evru.
Ruske devizne rezerve manjše
13. 05. 1998 08.12
Ruske devizne in zlate rezerve so se aprila v primerjavi z mesecem poprej znižale za 0,9 milijarde dolarjev na 16 milijard dolarjev, je na zasedanju Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) povedal predstavnik ruske centralne banke. Ruske rezerve so sredi leta 1997 dosegle že 24 milijard dolarjev, nato pa so se precej zmanjšale zaradi ukrepov, ki jih je ob izbruhu azijske gospodarske in finančne krize v podporo nacionalni valuti rublju uvedla ruska vlada.
Izrael ukinja devizne omejitve za fizične osebe
02. 05. 1998 10.22
Izrael namerava v prihodnjem tednu ukiniti vse omejitve pri deviznih nakupih ali prodajah svojih državljanov, vendar bo zadržal liberalizacijo predpisov za institucionalne vlagatelje in tuje osebe, ki bi želele trgovati na izraelskem terminskem trgu in trgu opcij. S temi ukrepi bodo izraelski državljani lahko prvič vlagali v tuje nepremičnine, lahko bodo odpirali račune v tujih bankah, posedovali bodo lahko tujo valuto v gotovini, poleg tega pa bodo lahko tudi poslovali s tujimi finančnimi institucijami.
Rusija mora rešiti proračunske težave
03. 04. 1998 10.42
Rusija po mnenju predsednika Mednarodnega denarnega sklada Michela Candessusa doslej ni pokazala ustrezne volje za rešitev svojih davčnih težav. Kot je povedal predsednik MDS, se prav lahko zgodi, da bo Rusija zato "kaznovana".
Brazilske devizne rezerve na rekordni ravni
02. 04. 1998 08.43
Brazilske devizne rezerve so konec marca znašala 66 milijard dolarjev, kar je največ v zgodovini te latinskoameriške države. Zaradi azijske finančne krize so se devizne rezerve Brazilije septembra lani v nekaj dneh zmanjšale s 63 na 54 milijard dolarjev. Da bi okrepila nacionalno valuto, je vlada predsednika Fernanda Cardosa novembra lani sprejela ukrep o povišanju obrestnih mer in davkov.
Konec januarja za več kot štiri milijarde dolarjev deviznih rezerv
31. 03. 1998 11.10
Slovenija je imela konec januarja za štiri milijarde 258,8 milijona dolarjev deviznih rezerv, kar je za 78,4 milijona dolarjev manj kot mesec dni pred tem, kažejo podatki v februarski številki Biltena Banke Slovenije. Od tega so tri milijarde 243,6 milijona dolarjev znašale devizne rezerve pri osrednji banki, milijardo 15,1 milijona dolarjev pa devizne rezerve bank.
Jiang Zemin ponovno izbran za predsednika države
16. 03. 1998 16.25
Generalni sekretar kitajske Komunistične partije Jiang Zemin je po izvolitvi v parlamentu danes nastopil drugi petletni predsedniški mandat. Vsekitajski nacionalni kongres je potrdil tudi tretjo pomembno dosedanjo funkcijo voditelja kitajskih komunistov, saj ga je ponovno izbral za vrhovnega poveljnika kitajskih oboroženih sil. Dosedanji premier Li Peng je bil po pričakovanjih za prihodnjih pet let izvoljen za predsednika stalnega odbora parlamenta, najvišjega zakonodajnega telesa v državi.
Devizne rezerve nekoliko večje od zunanjega dolga
07. 01. 1998 16.25
Devizne rezerve slovenske centralne banke in poslovnih bank so konec lanskega oktobra znašale 4 milijarde 467 milijonov dolarjev. Po podatkih Banke Slovenije, objavljenimi v zadnji številki bančnega Biltena, pa je zunanji dolg Slovenije ob koncu lanskega oktobra znašal 4 milijarde 263 milijonov dolarjev.
Višje devizne rezerve Češke
06. 12. 1997 11.18
Devizne rezerve Češke so se oktobra po začasnih podatkih češke centralne banke povečale na 15,275 milijarde ameriških dolarjev. Septembra je Češka razpolagala s 14,723 milijarde dolarjev deviznih rezerv. Po podatkih centralne banke so se oktobra povečale devizne rezerve predvsem poslovnih bank, in sicer s 3,787 milijarde na 4,272 milijarde dolarjev. Nasprotno pa je centralna banka zabeležila le malenkosten porast deviznih rezerv - z 10,936 milijarde na 11,003 milijarde dolarjev. Tako šibak porast je najverjetneje posledica intervencij v podporo češki kroni, ki jo je ogrozila politična kriza.
Konec septembra več kot štiri milijarde dolarjev deviznih rezerv
27. 11. 1997 11.01
Slovenija je imela konec septembra 4,324 milijarde dolarjev deviznih rezerv, kar je 138,5 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni. Od tega so približno 3,264 milijarde dolarjev znašale devizne rezerve Banke Slovenije.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.