dienstbier

Haagu ni v interesu aretacija vseh zločincev

28. 10. 2003 00.00

Haaško sodišče iz praktičnih razlogov ni zainteresirano za aretacijo vseh vojnih zločincev na tleh nekdanje Jugoslavije, je v pogovoru za ruski časnik Izvestija povedal posebni poročevalec ZN za človekove pravice v nekdanji Jugoslaviji Jiri Dienstbier. V Haagu pa je bil zaradi uboja petih in pretepanja 27 nesrbov na osem let zapora obsojen bosanski Srb Predrag Banović.

Balkan v ospredju kongresa o novinarstvu

10. 05. 2002 00.00

V Ljubljani poteka 52. svetovni kongres Mednarodnega tiskovnega inštituta, med udeleženci iz 64 držav pa so tudi hrvaški in črnogorski predsednik Mesić in Djukanović ter član predsedstva BIH Radišić. Prvi delovni dan je bil posvečen Balkanu.

Del Pontejeva in Dienstbier bosta pričala

06. 03. 2001 00.00

Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte in pooblaščenec Združenih narodov za človekove pravice Jiri Dienstbier bosta nastopila kot priči na sodišču v Beogradu, je danes poročala tiskovna agencija Beta. Pričala bosta proti nekdanjemu direktorju srbske državne televizije RTS Draganu Milanoviću, ki mu očitajo, da je soodgovoren za smrt 16 delavcev RTS med letalskimi napadi zveze NATO na Beograd aprila 1999.

Na Češkem drugi krog delnih volitev

19. 11. 2000 00.00

Na Češkem danes v 26 volilnih okrožjih poteka drugi krog delnih volitev v senat, na katerih volilci izbirajo tretjino od skupno 81 članov zgornjega doma češkega parlamenta. Volišča so odprli ob 8. uri po lokalnem času, zaprli jih bodo ob 22. uri, uradni izidi volitev pa bodo po napovedih češkega urada za statistiko znani jutri.

Dienstbier predlaga imuniteto za Miloševića

04. 10. 2000 00.00

Posebni poročevalec ZN za človekove pravice na območju Balkana Jiri Dienstbier je v pogovoru za britanski BBC predlagal, da bi dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću zagotovili imuniteto pred kazenskim pregonom v zameno za njegov umik z oblasti. Dienstbier je sicer priznal, da njegov predlog vzbuja moralne zadržke, vendar bi bil po njegovem mnenju miren Miloševičev odhod bolj ugoden za srbski narod kot pa morebitna obsodba dosedanjega predsednika ZRJ na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Stavkovni val v Srbiji se je medtem razširil tudi na službo, ki posreduje informacije po telefonu, je poročal beograjski radio B2&#64979

Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?

01. 10. 2000 00.00

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.

Milošević zavrača posredovanje tujine

30. 09. 2000 00.00

Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je danes zavrnil vsakršno posredovanje tujine v zvezi s preverjanjem volilnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v ZRJ, je v Podgorici povedal predstavnik ZN za človekove pravice Jiri Dienstbier. Medtem je opozicijski kandidat na volitvah Vojislav Koštunica danes od jugoslovanskega parlamenta zahteval, naj odobri novo štetje glasovnic. Volilne lističe naj bi po predlogu Koštunice pregledala komisija, sestavljena iz srbskih politikov in predstavnikov mednarodne skupnosti, je poročala tiskovna agencija Beta.

"Izginil" Ivan Stambolič

26. 08. 2000 00.00

Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.

Hrvaška in človekove pravice

26. 04. 2000 15.07

Posebni odposlanec ZN za človekove pravice na območju Hrvaške in BiH Jiri Dienstbier se je danes v Zagrebu sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Čeprav je sestanek potekal za zaprtimi vrati, so iz urada predsednika republike sporočili, da je Dienstbier pozitivno ocenil demokratične spremembe na Hrvaškem po parlamentarnih in predsedniških volitvah.

Komisija ZN o Čečeniji in Kosovu

29. 03. 2000 16.49

Belgijski premier Jean-Luc Dehaene je pred komisijo ZN za človekove pravice, ki zaseda v Ženevi, od Rusije zahteval, naj visoki komisarki ZN za človekove pravice Mary Robinson omogoči prost vstop v Čečenijo. Robinsonova bo republiko obiskala 1. in 2. aprila.

Odposlanec ZN Dienstbier v Srbiji

13. 03. 2000 09.25

Posebni poročevalec ZN za človekove pravice na območju nekdanje Jugoslavije Jiri Dienstbier je med včerajšnjim obiskom na jugu Srbije posvaril pred izbruhom nove balkanske vojne. Dejal je, da so na Kosovu očitno seznanjeni z zadnjimi incidenti v Preševu, Bujanovcu in Medvedji, albanski politiki na Kosovu, v Makedoniji in Albaniji pa po njegovem mnenju sanjajo o ''veliki Albaniji''. Zato je pozval mednarodno skupnost, naj prepreči novo vojno, ki utegne izbruhniti na administrativni meji med Srbijo in Kosovom.

Nova mestna uprava v Priština

12. 07. 1999 14.36

V mestno hišo v Prištini, ki je danes znova začela delovati, se je na delovna mesta vrnilo 140 uslužbencev. Uslužbence, med njimi 80 Albancev in 60 Srbov, je nagovoril glavni upravitelj ZN za civilne zadeve J.F. Carter in pozval k zmernosti in sodelovanju med etničnimi skupinami v pokrajini.

Makedoniji grozi katastrofa, podobna tisti na Kosovu

13. 04. 1999 21.43

V Makedoniji grozi zaradi albanskih beguncev s Kosova nevarnost spremembe prebivalstvene strukture, meni Jiri Dienstbier, predstavnik ZN za človekove pravice v nekdanji Jugoslaviji.

Rusija v Ženevi obsodila napade zveze NATO na ZRJ

01. 04. 1999 19.10

Namestnik ruskega zunanjega ministra Vasilij Srednin je na 53. letnem zasedanju odbora Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi danes obsodil napade zveze NATO na ZRJ.

Ali samostojnost Kosova vodi k razpadu Bosne?

13. 02. 1999 18.58

Če ne bo prišlo do diplomatske rešitve, ki bo Kosovo obdržala znotraj Srbije, se kaj lahko zgodi, da bo na različne etnične dele razpadla tudi Bosna, je v povedal posebni poročevalec ZN Jiri Dienstbier. >>Celotna reešitev problema v Bosni leta 1991 je bila osnovana na nespreminjanju meja. Če se ta princip ne obdržav v primeru Kosovo, potem bo ostala vprašljiva celotna bosanska rešitev. Če bo Kosovo pridobilo svojo neodvisnost, bo to po mojem mnenju vodilo neposredno do razpada Bosne in Hercegovine, saj te delitve nihče ne bo mogel preprečiti<<, je še dodal.

Na Kosovu danes dan žalovanja

07. 08. 1998 08.50

Voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je današnji dan razglasil za dan žalovanja na Kosovu za žrtvami ''umorov in množičnih pobojev'', ki naj bi jih srbske vojaško-policijske sile izvedle v Orahovcu. Kot je znano, sta nemški in avstrijski časnik v sredo poročala o obstoju množičnih grobišč v Orahovcu, vendar sta te vesti poleg ekipe evropskih diplomatov-opazovalcev zanikala tudi generalni sekretar zveze NATO Javier Solana in poročevalec ZN za človekove pravice Jiri Dienstbier.