diplomacije
Netanjahu: Odgovorili bomo na iranski raketni napad
05. 10. 2024 16.55
Tiskovni predstavnik izraelske vojske je sporočil, da je bilo od začetka izraelske kopenske invazije na južni Libanon v ponedeljek zvečer ubitih 440 borcev Hezbolaha. Hezbolah naj bi sicer že v izgubil stik z novim vodjo Safi al Dinom, ki je bil med napadom na območje Marijah v podzemnem štabu. Domneva se, da je bil med napadom ubit. Izraelski premier Netanjahu pa je napovedal, da bo Izrael odgovoril na iranski raketni napad.
Poveljnik izraelskih sil znova zagrozil z odzivom na iranski napad
02. 10. 2024 06.07
Izrael se bo odzval na raketni napad, ki ga je v torek sprožil Iran, izraelske sile pa lahko udarijo kjerkoli na Bližnjem vzhodu, je dejal načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi. Več evropskih držav medtem svetuje svojim državljanom, naj zapustijo Iran. V spopadih med izraelsko vojsko in pripadniki libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah je bilo ubitih osem izraelskih vojakov, še sedem je ranjenih.
Nasrala je mrtev, Biden njegovo smrt označil za 'pravičen ukrep'
28. 09. 2024 07.47
Izraelska vojska je sporočila, da je bil v petkovem raketnem napadu na poveljstvo Hezbolaha ubit vodja Sajed Hasan Nasrala, poleg njega pa več poveljnikov organizacije. Njegovo smrt je potrdil tudi Hezbolah. Iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja naj bi že premestili na varno lokacijo. Bombardiranje se je nadaljevalo v noč in jutro. Iz Bejruta so poročali o več eksplozijah, zrušenih stavbah in smrtnih žrtvah. V jutranjih urah je Hezbolah okrepil napade na Izrael in izstrelil več raket. Ameriški predsednik Joe Biden je ameriškim silam na Bližnjem vzhodu ukazal sprejetje ukrepov za "potrebne prilagoditve na razmere".Z umorom Nasrale je po njegovem mnenju zadoščeno pravici za njegove številne žrtve, vključno s tisoči ameriških, izraelskih in libanonskih civilistov.
Libanon pozdravlja pozive k prekinitvi ognja, Izrael jih zavrača
26. 09. 2024 06.36
12 držav zaveznic je po stopnjevanju spopadov med Izraelom in Hezbolahom v skupni izjavi pozvalo k začasni prekinitvi ognja v Libanonu. Predlagajo takojšnjo 21-dnevno prekinitev spopadov na libanonsko-izraelski meji in tudi v Gazi. Libanonski premier je ta prizadevanja pozdravil, šiitsko gibanje Hezbolah in izraelski premier Benjamin Netanjahu pa se na pozive še nista odzvala. Je pa izraelski zunanji minister Izrael Kac sporočil, da prekinitve ognja ne bo.
Golob pozdravil potrditev pakta za prihodnost, izpostavil vodno diplomacijo
22. 09. 2024 19.55
Premier Robert Golob je na sedežu ZN v New Yorku pozdravil potrditev pakta za prihodnost, ki so ga voditelji držav potrdili na začetku dvodnevnega vrha za prihodnost. V nastopu v Generalni skupščini ZN pa je izpostavil predvsem pomen vodne diplomacije. Še pred tem se je slovenski premier ob robu vrha srečal s predsednico mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Mirjano Spoljarić Egger in predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomasom Bachom, so sporočili iz premierjevega kabineta.
Šola z begunci že petič zasuta z bombami, IDF: Tam se skrivajo teroristi
13. 09. 2024 11.45
Uničujoči spopadi v Gazi se nadaljujejo, poleg civilnega prebivalstva pa je med žrtvami tudi vse več mednarodnih uslužbencev. Agencija združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je sporočila, da je v izraelskem napadu na poslopje šole v središču Gaze umrlo šest njenih uslužbencev. Izrael sicer organizacijo obtožuje sodelovanja s Hamasom.
Putinovo žuganje: Zelena luč Ukrajini bi Nato vpletla v vojno z Rusijo
12. 09. 2024 20.01
Če bo Zahod dovolil Ukrajini, da napade rusko ozemlje z izstrelki dolgega dosega, bo to pomenilo, da je Nato vstopil v vojno z Rusijo, je zagrozil ruski predsednik Vladimir Putin. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je namreč namignil, da bi Washington lahko odpravil omejitve glede uporabe ameriškega orožja dolgega dosega, za kar v Kijevu že dolgo prosijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prepričan, da Rusija izkorišča omahovanje zahodnih zaveznic.
Vojni zločini Cipi Livni? Želijo umik vabila in uvedbo kazenskega postopka
28. 08. 2024 12.23
Bo na Blejskem strateškem forumu septembra nastopila tudi nekdanja podpredsednica izraelske vlade, zunanja ministrica in članica izraelskega vojnega kabineta? Med gosti je namreč navedena tudi Cipi Livni, zaradi česar so organizatorji prejeli več kritik. Pozivu, naj vabilo govornic umaknejo, je sledil še poziv tožilstvu in Policiji, naj zaradi vojnih hudodelstev zoper Izraelko uvedeta kazenski postopek. Zunanje ministrstvo medtem pravi: "Namen foruma je spodbujanje dialoga in razumevanja med različnimi akterji, tudi v najbolj zahtevnih in konfliktnih okoliščinah."
Bo Iran še ta teden napadel Izrael?
12. 08. 2024 21.48
ZDA menijo, da bi lahko Iran ta teden izvedel "vrsto obsežnih napadov" na Izrael, je dejal svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Kirby. Kot je dodal, je ameriški predsednik Joe Biden o tem govoril z voditelji Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva. Tudi izraelska obveščevalna služba meni, da se je Iran odločil neposredno napasti Izrael in da bi to lahko storil v le nekaj dneh, poroča Reuters.
Osvobojeni ameriški ujetniki spet doma: objemi, solze in smeh
02. 08. 2024 06.34
Letalo s tremi osvobojenimi Američani - novinarjem Wall Street Journala Evanom Gershkovichom, nekdanjim ameriškim marincem Paulom Whelanom in rusko-ameriško novinarko Alsu Kurmaševo, je pristalo v združeni bazi Andrews v Marylandu. Američani so njihov pristenek lahko spremljali v živo, sprejem pa je bil precej čustven in poln objemov.
Biden o 'podvigu diplomacije', zahvalil se je tudi Sloveniji
01. 08. 2024 18.22
Ameriški predsednik Joe Biden je izmenjavo zapornikov med Zahodom in Rusijo označil kot "podvig diplomacije", ki je končal njihovo agonijo. Zahvalil se je zaveznicam, ki so pri tem sodelovale, tudi Sloveniji. Naša država se je izkazala kot zaupanja vredna partnerica, pa je dejal državni sekretar Vojko Volk. izmenjavo je pozdravila tudi Julija Navalna.
Umrl je prvi predsednik Slovenskega konzularnega zbora Marko Smole
23. 07. 2024 19.13
Umrl je prvi predsednik Slovenskega konzularnega zbora in častni konzul Sejšelov v Sloveniji Marko Smole, je na spletni strani objavil Slovenski konzularni zbor.
Borrell zanikal, da EU spodbuja vojno v Ukrajini
22. 07. 2024 06.50
Zunanji ministri držav članic EU v Bruslju govorijo o nadaljnji podpori Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo, Evropska unija pa ne spodbuja vojne v Ukrajini, je že ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU tovrstne izjave Budimpešte zanikal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Razprava o tem bo poteka v senci t. i. mirovne misije madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je v začetku meseca obiskal tudi Moskvo. Ministri imajo na dnevnem redu še vojno v Gazi.
Na čelu evropskih institucij najverjetneje von der Leynova, Costa in Kallasova
28. 06. 2024 10.23
Voditelji članic EU Ursulo von der Leyen predlagajo še za en mandat na čelu Evropske komisije, Antonia Costo so izbrali za novega predsednika Evropskega sveta, Kajo Kallas pa za vodjo diplomacije EU. Za prioriteti unije za obdobje 2024–2029 pa so določili gospodarsko konkurenčnost in varnost. Von der Leynova je dejala, da si bo skušala zagotoviti čim širšo podporo v Evropskem parlamentu, iskala pa jo bo pri različnih političnih skupinah. Zavzela se je za dobro sodelovanje z italijansko premierko Giorgio Meloni, ki je ni podprla.
'Naredimo konec prilagajanju zgodovine trenutnim političnim interesom'
24. 06. 2024 16.37
Slovenija bo v torek ob 33. obletnici osamosvojitve praznovala dan državnosti, že danes pa so po državi potekale številne slovesnosti. Časi pred osamosvojitvijo niso bili lahki, a smo znali videti svetlo prihodnost, je na proslavi ob dnevu državnosti poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zdaj so na obzorju temni oblaki, nanje moramo biti pripravljeni, a prebrodimo jih lahko le skupaj. Zato moramo vsak dan dokazovati, da smo skupnost, je pozvala.
Po mnenju Madžarske EU z dodelitvijo ruskega premoženja Kijevu prestopa rdečo črto
24. 06. 2024 09.32
Prva sredstva, pridobljena z upravljanjem zamrznjenega ruskega premoženja, bodo kmalu na voljo za vojaško podporo Ukrajini, je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Po zasedanju je sporočil, da gre za 1,4 milijarde evrov. Po mnenju Madžarske EU z dodelitvijo več kot milijarde evrov "prestopa rdeče črte". Kot je sporočil tiskovni predstavnik vlade v Budimpešti Zoltan Kovacs, je bila odločitev o tem sprejeta brez soglasja Madžarske.
Golob podpira Ursulo von der Leynovo za predsednico Evropske komisije
17. 06. 2024 06.43
Evropski liberalci si bodo prizadevali, da bi vodenje diplomacije EU prevzela estonska premierka Kaja Kallas. Če njej ne bi uspelo, pa bi to lahko postal tudi belgijski premier Alexander De Croo, je pred neformalnim vrhom EU povedal predsednik vlade Robert Golob. Ob tem je znova podprl Ursulo von der Leyen za predsednico Evropske komisije.
Evropa v pričakovanju vzpona skrajne desnice
06. 06. 2024 11.06
Leta 2000 je Evropska unija zaradi vstopa svobodnjakov (FPÖ) v vlado Avstrijo kaznovala s sankcijami. Četrt stoletja pozneje se njim sorodnim strankam obetajo najuspešnejše evropske volitve v zgodovini. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bomo priča vzponu skrajne desnice.
Pri DEM v Mariboru bo zgrajen podatkovni center z novim superračunalnikom
04. 06. 2024 17.53
Dravske elektrarne Maribor (DEM) so prodale del zemljišč na svojem sedežu v Mariboru državi za postavitev sodobnega podatkovnega centra s superračunalnikom. Po besedah premiera Roberta Goloba gre za odlično lokacijo, ki omogoča številne sinergije in s tem dobre možnosti za nadaljnji razvoj računalniških in podatkovnih zmogljivosti v državi.
Kako bodo slovenska podjetja osvajala tujino?
03. 06. 2024 15.27
Slovenski globalni forum, ki so ga pripravili v Mariboru, je v razpravah o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva povezal predstavnike podjetij, ministrstev, diplomacije in podpornih organizacij. "Želimo okrepiti možnosti slovenskih podjetij, da osvajajo nove priložnosti v svetu," je ob tem povedal gospodarski minister Matjaž Han.
Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah
31. 05. 2024 07.44
Na pročelju poslopja vlade, ki jo vodi Robert Golob, je zaplapolala palestinska zastava, saj je vlada v Državni zbor poslala predlog za priznanje Palestine. Vlada je torej potegnila potezo o izjemno kočljivi temi, ki je doslej najbolj razklala politiko v času predvolilne kampanje. Kako torej vidijo potezo Golobove vlade, kako na Putinovo najnovejšo grožnjo, da bi se morali v Evropi, zlasti v majhnih državah, zavedati, s čim se igrajo, ko spodbujajo Ukrajino, da nadaljuje vojno z Rusijo. So podnebne spremembe za mlajše generacije res večji problem kot migracije?
Fajonova podpisala sklep o priznanju Palestine: 'Zapisali smo meje iz leta 67'
28. 05. 2024 15.11
Koalicijski stranki SD in Levica sta pozdravili napoved, da bo vlada na četrtkovi seji državnemu zboru predlagala priznanje Palestine. SD meni, da Slovenija z nadaljevanjem postopka priznanja podpira rešitev dveh držav in poziva k premirju v Gazi. Podobno je sporočila tudi Levica, ki je dodala, da priznanje ne pomeni podpore terorizmu. Predsednica države Nataša Pirc Musar je ocenila, da je skrajni čas, da Slovenija prizna palestinsko državo. Ob tem je izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da bo to tudi storila. Zunanja ministrica Tanja Fajon je po napovedi, da bo vlada DZ predlagala priznanje Palestine, izrazila pričakovanje, da bo DZ o tem odločil čim prej.
Španija, Irska in Norveška priznale Palestino
28. 05. 2024 06.14
Članici Evropske unije Španija in Irska ter Norveška so tudi uradno priznale Palestino. S to bolj ali manj simbolno gesto v podporo miru v regiji in rešitvi dveh držav v času vojne na območju Gaze se je trojica držav pridružila okoli 140 članicam Združenih narodov od skupno 193, ki so palestinsko državo že priznale. Da je priznanje Palestine ključen korak za dosego miru na Bližnjem vzhodu, je dejal španski premier Pedro Sanchez. Norveški zunanji minister pa je obsodil pomanjkanje "konstruktivne zavezanosti" Izraela rešitvi dveh držav. Irski premier Simon Harris je ob tem izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pozval, naj ustavi humanitarno katastrofo v Gazi. Danski parlament pa je zavrnil predlog levo usmerjenih strank o priznanju Palestine in tako podprl stališče vlade, da pogoji za priznanje palestinske države še niso izpolnjeni.
Fajonova: Izraz sožalja je del diplomatske prakse. Tonin ji očita dvoličnost
23. 05. 2024 06.05
"Sramota za Slovenijo, na dan slovenske diplomacije ministrica žaluje za rabljem množičnih usmrtitev v Iranu." Tako ostro sta se na izjavo zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je ob smrti iranskega predsednika dejala, da je čas za žalovanje, odzvala predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Matej Tonin. Slednji pravi, da je ministrica "zamudila priložnost, da bi bila tiho". So kritike upravičene?
Norveška, Španija in Irska bodo Palestino priznale 28. maja, Izrael kritičen
22. 05. 2024 08.43
Norveška bo uradno priznala Palestino kot državo 28. maja, je sporočil norveški premier Jonas Gahr Støre. "Na Bližnjem vzhodu ne more biti miru, če ni priznanja," je dodal. Tudi Španija je za datum priznanja naznanila 28. maj, irski premier pa je sporočil, da njihova država verjame, da je "trajni mir mogoče zagotoviti le na podlagi svobodne volje svobodnih ljudi". Izrael medtem vse bolj opozarja, da bo priznanje "podžgalo ekstremizem in nestabilnost". Tudi ameriški predsednik Joe Biden nasprotuje enostranskim priznanjem palestinske države.
Je slovensko priznanje Palestine res tako blizu, kot se zdi?
22. 05. 2024 10.12
Slovenija uradno še ni priznala palestinske države. In zakaj ne? Slovenija na primer palestinsko upravo priznava kot legitimno predstavnico palestinskega naroda. Sicer so sprožili postopke za priznanje, a bodo do 13. junija šele ocenili uresničevanje pričakovanih dejanj ter v primeru doseženega napredka predlog za priznanje posredovali Državnemu zboru. Priznanje Palestine torej še ni tako blizu, kot se morda zdi.
Helikopter z iranskim predsednikom naj bi strmoglavil, iskanje je v teku
19. 05. 2024 15.51
Iranski predsednik Ebrahim Raisi in več njegovih sodelavcev je bilo na severozahodu Irana vpletenih v incident s helikopterjem. Po do zdaj znanih podatkih, ki so jih v javnost poslali uradniki, se je helikopter znašel v težavah, nakar je moral "trdo pristati" v iranski provinci Vzhodni Azerbajdžan. To je potrdil tudi notranji minister Ahmad Vahidi. Več ur po dogodku še vedno ni jasno, kaj je z vpletenimi. Neimenovani viri trdijo, da je helikopter strmoglavil. Reševalne ekipe se zaradi slabega vremena in megle počasi prebijajo do kraja nesreče. Pri iskanju pa naj bi pomagala tudi EU.
Ukrajinska vojska se je umaknila iz več vasi v regiji Harkov
15. 05. 2024 10.38
Iz Kijeva so sporočili, da so umaknili svoje vojake iz več vasi v severovzhodni regiji Harkov, kjer ruske sile že od prejšnjega tedna vztrajno napredujejo in napadajo naselja. Umaknili so se iz okolice Vovčanska in naselja Lukjanci. V luči okrepljenih ruskih napadov na več delov države je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odpovedal za petek napovedani obisk v Španiji. Medtem je rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je njihova zračna obramba sestrelila 10 ukrajinskih raket, ki so bile usmerjene proti Krimu, ravno v času, ko je bil državni sekretar ZDA Antony Blinken na obisku v ukrajinski prestolnici.
Putin za svojega pomočnika imenoval enega od ideologov invazije v Ukrajini
14. 05. 2024 13.53
V luči zamenjav ministrov v ruski vladi je Vladimir Putin naredil še eno udarno menjavo. Enega svojih najtesnejših zaveznikov, Nikolaja Patruševa, je imenoval za uradnega pomočnika, na mestu vodje ruskega varnostnega sveta pa ga je zamenjal zdaj že nekdanji obrambni minister Sergej Šojgu. In dokler se nekateri na lestvici vzpenjajo, drugi padajo. Tako je v primeru visokega uradnika obrambnega ministrstva Jurija Kuznecova, ki so ga zaradi podkupovanja aretirali.
Blinken Džinpinga opozoril glede Filipinov, Rusije in Tajvana
26. 04. 2024 14.18
ZDA in Kitajska morata biti partnerici, ne tekmici, je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom v Pekingu dejal kitajski predsednik Ši Džinping. Poudaril je nujnost razrešitve številnih vprašanj med njima in predlagal tri glavna načela tega procesa – vzajemno spoštovanje, mirno sobivanje in sodelovanje v korist vseh.