diplomati
Okrepljeni spopadi na jugu Izraela
24. 04. 2001 00.00
Na jugu Izraela so med Palestinci in izraelskimi silami ponovno izbruhnili oboroženi spopadi. Medtem ko številni diplomati nenehno poročajo o nekakšnem napredku v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, so razmere vse slabše. V zadnjih sedmih mesecih je bilo ubitih že 472 ljudi.
Mali koraki med ZDA in Kitajsko
09. 04. 2001 00.00
Kitajska in ZDA nadaljujeta pogajanja o usodi posadke ameriškega vohunskega letala. Kitajska še naprej vztraja, da se ji ZDA uradno opravičijo zaradi trčenja ameriškega vohunskega letala s kitajskim lovcem, medtem ko ZDA stopnjujejo zahteve po izpustitvi ameriške posadke. Za danes je napovedano novo srečanje ameriških diplomatov s posadko ameriškega letala, ki je po trčenju 1. aprila zasilno pristalo na vojaškem letališču na kitajskem otoku Hainan. Ameriški veleposlanik na Kitajskem Joseph Pruher je dejal, da od Kitajske še vedno čaka odgovor na prošnjo, naj omogoči srečevanje med diplomati in posadko dvakrat dnevno. Kitajska je v nedeljo dovolila pogovor diplomatov z osmimi člani posadke, ki so ponovno potrdili, da z njimi razen domotožja ni hujšega.
Posadka se počuti dobro
06. 04. 2001 00.00
Ameriški diplomati, ki so se danes vnovič srečali s posadko ameriškega vohunskega letala, ki je v nedeljo zasilno pristalo na kitajskem otoku Hainan, so sporočili, da je počutje članov posadke dobro in da so vsi zdravi. Današnje srečanje je bilo drugo, ameriški diplomati so posadko prvič obiskali v torek.
Ameriški diplomati zapustili Rusijo
05. 04. 2001 00.00
Rusijo so zapustili vsi štirje ameriški diplomati, katerih izgon je Moskva napovedala kot povračilni ukrep na podobno potezo ameriških oblasti zaradi vohunske afere. Zadnji ameriški diplomat s seznama je Rusijo zapustil sinoči na krovu letala ameriške družbe Delta. Rusija je štirim diplomatom tedaj dala deset dni časa, v katerem morajo zapustiti njeno ozemlje.
Kitajska dovolila ZDA dostop
03. 04. 2001 00.00
Kitajska je danes izdala dovoljenja za tri ameriške diplomate, da stopijo v stik s štiriindvajsetčlansko posadko ameriškega vohunskega letala, ki je po nedeljskem trčenju s kitajskim vojaškim lovcem F-8 strmoglavilo na kitajsko ozemlje. Pilota kitajskega letala in razbitine še niso našli. Ameriška mornarica je ponudila pomoč pri iskanju pilota, vendar je Kitajska ponudbo zavrnila, tako da so se tri ameriške vojaške ladje umaknile iz južno-kitajskega morja. Štiriindvajset članov posadke letala so Kitajci ločili in njihovo zdravstveno stanje ni znano. Tudi avstralski zunanji minister Alexander Downer je po srečanju z namestnikom osrednje kitajske vojaške komisije Zhang Wannianu, ki se trenutno mudi na obisku v Avstraliji, izjavil, da mu je general Zhang zagotovil, da bo Kitajska ameriškim diplomatom dovolila dostop do posadke. Iz kitajskih policijskih virov se je izvedelo, da se bodo ameriški diplomati s posadko letala srečali danes zvečer v kraju Haiku, ki je 200 kilometrov oddaljen od letališča, na katerem je pristalo ameriško letalo.
Rusija obsoja srečanje ZDA s Čečeni
27. 03. 2001 00.00
Rusija je označila za "nemoralno" srečanje med visokim ameriškim vojaškim predstavnikom in poslancem uporne čečenske vlade. Do srečanja je prišlo dva dni po bombnih eksplozijah, v katerih je umrlo 23 ljudi, po mnenju Kremlja pa so jih zakrivili upornike, še posebej pa med zaostritvijo z vohunskimi zgodbami in izgnanimi diplomati. Ilias Ahmadov, zunanji minister separatističnega vodstva se je srečal z ameriškim posebnim svetovalcem za nove neodvisne države Johnom Beyrlejem.
Rusija zagrozila s povračilnim izgonom
23. 03. 2001 00.00
Rusija je napovedala, da se bo v enaki meri odzvala na ameriško odločitev o izgonu 46 ruskih diplomatov in da bo moralo "kovčke spakirati" enako število ameriških diplomatov v Moskvi. "Mi to lahko Američanom naredimo še na bolj boleč način, kot so to naredili oni nam," je danes za poljsko nacionalno televizijo med obiskom v Varšavi izjavil vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Ivanov. Ob tem je ameriško dejanje obsodil kot neutemeljeno, politično in kot spomin na čase hladne vojne.
Ugrabitelja sporočila zahteve
15. 03. 2001 00.00
V Savdski Arabiji je po štirih urah drame popoldne pristalo rusko potniško letalo, ki sta ga danes 30 minut po vzletu v Carigradu ugrabila dva oborožena Čečena. Običajno miren čarterski let se je spremenil v napeto in nevarno akcijsko dramo. 174 večinoma ruskih potnikov in članov posadke, je poleg strahu preživelo tudi nekaj "dolgih" minut. Po turških virih naj bi se eden od dveh pilotov ugrabitelju uprl, v obračunu z nožem pa naj bi bil pilot ranjen. Med pretepom je Tupoljev 154 sunkovito izgubljal višino in med padanjem s 7000 na manj kot 5000 metrov višine naj bi se poškodovalo še nekaj potnikov.
Avstrija umaknila blokado pogajanj
21. 02. 2001 00.00
Evropska unija bi utegnila na prihodnjem krogu pristopnih pogajanj s Slovenijo skleniti usklajevanja o poglavju energetike. Doslej je bil vsakršen premik v pogajanjih o tem poglavju nemogoč zaradi avstrijskih dvomov glede varnosti nuklearke v Krškem, zdaj pa je slovenska severna soseda blokado umaknila. Tako je v pripravah na marčevski krog pristopnih pogajanj odbor stalnih predstavnikov petnajsterice (Coreper) v Bruslju danes potrdil skupno stališče, da na tej točki nadaljnja pogajanja o energetiki s Slovenijo niso več potrebna.
Palestinska resolucija pogorela v Varnostnem svetu
19. 12. 2000 00.00
Palestinska zahteva, da Združeni narodi čimprej pošljejo vsaj neoborožene mednarodne opazovalce na krizna območja v Izraelu, v Varnostnem svetu ZN ni dobila pozitivnega odziva. Čeprav je za resolucijo o napotitvi 2000 opazovalcev v Izrael glasovalo osem članic 15-članskega VS, pa to ni bilo dovolj, saj bi bil potreben vsaj še en glas.
Slovenski veleposlanik v BiH odhaja
10. 11. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič, ki mu bo 15. novembra potekel mandat, je danes končal vrsto uradnih poslovilnih sprejemov pri najvišjih državnih predstavnikih v Bosni in Hercegovini. Kot so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Sarajevu, so Mirošiča danes sprejeli predsedujoči predsedstva BiH Živko Radišić in hrvaški član predsedstva Ante Jelavić ter minister za zunanje zadeve Jadranko Prlić. Od slovenskega veleposlanika se je poslovil tudi diplomatski zbor v BiH, doajen katerega je bil dve leti. Skupaj z ostalimi diplomati se mu je za opravljeno delo in sodelovanje zahvalil švedski veleposlanik v BiH Nils Eliasson, ki bo po odhodu Mirošiča prevzel funkcijo doajena diplomatskega zbora v BiH.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Pokopali zadnjega etiopskega cesarja
05. 11. 2000 00.00
V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.
ZRJ nova članica ZN
02. 11. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je sinoči brez glasovanja sprejela osnutek kratke resolucije, ki jo je pripravila Francija, podprlo pa okoli 70 drugih držav - med njimi vse ostale naslednice nekdanje SFRJ - s katero je ZR Jugoslavijo sprejela medse kot novo članico ZN. Po krajših govorih predstavnikov 13 držav, med katerimi je bil tudi najverjetnejši prihodnji zunanji minister ZRJ Goran Svilanović, so nato opravili še slovesnost dviga zastave nove države. Pred tem so z droga spustili trobojnico z rdečo zvezdo nekdanje SFRJ in na mizi, kjer bodo po novem sedeli diplomati ZRJ, zamenjali simbole SFRJ s simboli nove članice. Gre za dejanje, ki pomeni slovo od preteklosti, utrdilo pa se je načelo, da so vse države, ki so nastale po razpadu nekdanje SFRJ, enakopravne naslednice, kar bo po osmih letih oviranja starega beograjskega režima omogočilo pogovore o vseh preostalih odprtih vprašanjih. Predstavnik Črne Gore v ZN Željko Perović je novinarjem pred sprejemom ZRJ v ZN ponovil besede predsednika Mila 195144ukanovića, da Črna Gora pozdravlja zmago demokratične opozicije v Srbiji in upa, da bo DOS zmagala tudi 23. decembra na srbskih volitvah, ker se bosta potem dve demokratični vladi lažje dogovorili o prihodnjih medsebojnih odnosih.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
EU pripravljena na ukinjanje sankcij
09. 10. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije bodo danes na zasedanju v Luxembourgu po pričakovanjih sprejeli odločitev o ukinitvi sankcij proti ZRJ. V prvi vrsti sta pričakovani dokončna ukinitev embarga na letalske povezave z Beogradom in ukinitev embarga na prodajo nafte, medtem ko je odpravljanje finančnih sankcij in prepovedi izdajanja vizumov nekoliko bolj zapleteno vprašanje. Kot opozarjajo uradniki Evropske komisije, je treba najti učinkovito rešitev, da se z ukinitvijo teh ukrepov ne bi okoristili pristaši prejšnjega režima Slobodana Miloševića. V Luxembourgu bo petnajsterica nedvomno potrdila tudi obljube o finančni pomoči ZRJ. Med prvimi konkretnejšimi ukrepi v tej smeri je predlog Evropske komisije, naj unija za nujno pomoč ZRJ "v najkrajšem možnem času" nameni 240 milijonov evrov.
Koštunica sprejel veleposlanike EU
06. 10. 2000 00.00
Vojislav Koštunica, ki naj bi še danes prisegel kot jugoslovanski predsednik, je dopoldne sprejel nekatere vodje diplomatskih misij evropskih držav v Beogradu. Srečanje je pripravilo švedsko veleposlaništvo, ki nadomešča Francijo kot predsedujočo Evropski uniji. Voditelji srbske opozicije so veleposlanike evropskih držav povabili na srečanje v luči za danes napovedanega ustanovnega zasedanja nove zvezne skupščine, na kateri naj bi prisegel Koštunica. Slednji se je na današnjem srečanju z diplomati držav EU med drugim zahvalil Italiji za podporo ter napovedal obnovitev tesnih odnosov z Rimom tako na dvostranski ravni kot v okviru EU.
Podpora demokratičnim silam v ZRJ
05. 10. 2000 00.00
V sporočilu za javnost je zunanje ministrstvo zapisalo, da slovenska vlada podpira vse demokratične sile v ZRJ, ki se borijo za priznanje demokratičnih volitev in odstop Slobodana Miloševića. Hkrati se pridružuje vsem pozivom predsednikom držav in vlad demokratičnega sveta, naj se armada in policija ne vmešavata, da ne bodo ogrožena človeška življenja.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
Vojska vdrla na sedež opozicije
02. 09. 2000 00.00
Vojska v Mjanmaru (nekdanji Burmi) je danes vdrla v prostore opozicijske Nacionalne lige za demokracije, ki jo vodi Nobelova
Deset let slovenske diplomacije
01. 09. 2000 00.00
Na Brdu pri Kranju je bil sinoči sedmi redni letni posvet slovenske diplomacije. Zunanja politika in diplomacija pa sta ostali v senci predvolilnega obdobja in zapletov med predsednikom države, predsednikom vlade in zunanjim ministrom zaradi zahteve po odpoklicu petih diplomatov. Z liste petih sta na posvet prišla le dva.
Sindikat slovenskih diplomatov o odpoklicu veleposlanikov
01. 09. 2000 00.00
Ob predlogu zunanjega ministra Lojzeta Peterleta za odpoklic veleposlanikov, ki jim je potekel mandat, in ob odgovoru predsednika republike Milana Kučana je sindikat slovenskih diplomatov danes opozoril, da gre v spornem primeru za pogodbene diplomate, razen enega, in da po zakonu pogodbeni diplomati ne morejo opravljati dolžnosti po izteku štiriletnega mandata.
Japonska in Severna Koreja o vzpostavitvi diplomatskih odnosov
22. 08. 2000 00.00
Japonska in Severna Koreja sta danes v Tokiu začeli nov krog pogajanj za vzpostavitev diplomatskih odnosov, je sporočila japonska vlada. Srečanje se odvija na ravni visokih diplomatov, na pogajanjih, ki bodo trajala do četrtka, pa ne pričakujejo večjega napredka. 16-člansko severnokorejsko delegacijo vodi Jong Tae Hwa, Japonsko pa zastopa Kodžiro Takano. Diplomati so se sicer sestali že aprila v Pjongjangu, prvič po neuspešnih pogajanjih leta 1992.
Doslej še brez groženj na OI
21. 08. 2000 00.00
Avstralski zunanji minister Alexander Downer pa je povedal, da doslej še niso prejeli nikakršnih groženj s terorističnimi napadi v času olimpijskih iger, ki se bodo v Sydneyju začele prihodnji mesec. Po njegovem mnenju so avstralski varnostni organi dovolj usposobljeni temeljito poskrbeti za varnost, zato kljub mnogim zahtevam niso pristali na to, da bi posamezne reprezentance pripeljale s seboj varnostnike in orožje. Zunanji minister je zavrnil govorice, ki so jih objavili domači mediji, da bodo predstavniki nekaterih držav v diplomatskih kovčkih skušali pretihotapiti orožje v Avstralijo, saj za to zaenkrat še ni nobenih dokazov. "S takšnimi dejanji bi lahko kršili Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, kar pa si verjetno ne želi privoščiti nobena država," meni Downer, ki je še povedal, da bodo še posebej pazljivi na športnike iz držav, ki so tradicionalno najbolj ogrožene pred terorizmom. Med takšnimi je še posebej izpostavil Izrael, vendar hkrati pristavil, da diplomati iz te države niso zahtevali spremstva lastnih oboroženih varnostnikov. Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju so javnosti predstavili doslej največji novinarski center v zgodovini OI. Na 40.000 kvadratnih metrih bo v času iger delalo kar 5500 akreditiranih novinarjev in fotografov z vsega sveta. Center, ki je v samo štirih mesecih zrasel na tleh nekdanje konjušnice, je stal 15 milijonov ameriških dolarjev, njegov vodja Rag Gratton pa je na projektu, kako novinarjem omogočiti najboljše možne delovne razmere, delal kar štiri leta. "Uspeh iger je odvisen od poročanja svetovnih medijev. Veliko smo se naučili od prejšnjih prirediteljev, zato vemo, kaj novinarji potrebujejo za čim bolj učinkovito in hitro poročanje," je povedal nekdanji direktor avstralskega oddelka tiskovne agencije Associated Press (AP). Glavni novinarski center je opremljen z več kot 500 televizijskimi sprejemniki, 2000 telefonskimi linijami, petimi velikimi dvoranami za novinarske konference, za udobje novinarjev pa bo skrbelo okoli 800 ljudi.
Milošević za zamenjavo ujetnikov?
06. 08. 2000 18.32
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je po podatkih londonskega časnika Sunday Times, ki se sklicuje na zahodne diplomatske vire, ponudil zamenjavo dveh Britancev in dveh Kanadčanov za Srbe, ki so obtoženi na haaškem Mednarodnem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo. Zahodni diplomati so ponudbo označili za smešno, še poroča Sunday Times. Tudi Miloševića je namreč haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov.
Jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir
29. 07. 2000 09.09
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zatrdil, da jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir, ter obenem izrazil podporo opoziciji v Srbiji in Črni gori. Clinton je tudi pozdravil uspeh Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo - ta je bil ustanovljen lani po koncu kosovske vojne - in sklad v vrednosti 150 milijonov dolarjev za spodbujanje gospodarskih aktivnosti v regiji, ki ga je ta teden oblikovala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
Pogovori o sestavi nove vlade na Fidžiju
20. 07. 2000 13.59
Prevratniki na Fidžiju so se danes v Suvi sestali s predstavniki začasne vlade, da bi se dogovorili o sestavi nove vlade, v kateri prevratniki zahtevajo več svojih predstavnikov.
Podpis Varšavske deklaracije
27. 06. 2000 21.53
Zunanji ministri in diplomati več kot sto držav, z izjemo Francije, so danes ob koncu dvodnevne mednarodne konference o demokraciji, ki je potekala v poljski prestolnici, podpisali Varšavsko deklaracijo, ki poudarja univerzalni značaj demokracije.
Sprejem ob dnevu državnosti v Lizboni
27. 06. 2000 14.01
Sprejema ob dnevu državnosti, 25. juniju, ki ga je pripravilo slovensko veleposlaništvo v Lizboni, so se udeležili številni predstavniki portugalske vlade in mednarodnih organizacij, diplomati in gospodarstveniki, ki sodelujejo s slovenskimi podjetji. Slovenski veleposlanik Matjaž Kovačič je ob koncu šestmesečnega portugalskega predsedovanja Evropski uniji poudaril, da je Portugalska posvečala precej pozornosti širitvi unije, omenil pa je tudi dobre stike med Slovenijo in Portugalsko, so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Lizboni.
VS ZN opozarja Izrael
27. 06. 2000 10.33
Varnostni svet ZN je včeraj od Izraela zahteval, naj čimprej preneha s kršitvami libanonskega ozemlja, ki so jih ugotovile sile ZN na območju, je sporočil predsedujoči VS, francoski veleposlanik pri ZN Jean-David Levitte. Pripadniki sil ZN v Libanonu so v sporočilu za VS zabeležili šest kršitev črte umika v južnem Libanonu, so sporočili diplomati.