dnevnik anite ogulin
'Pomoč potrebujemo, vsi trije otroci in sama'
20. 10. 2019 07.00
Letos prvič z nekakšno tesnobo stopam v temna jutra. Ni prijazno hoditi po poti, kjer ne vidiš ovire ali živalce, ki jo prečka. Kosmatinec, ki me spremlja, pa vleče na vse strani, da ga komaj obvladujem. Zares ne maram temnih mesecev. Saj jih na naši Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje prav nihče ne sprejema. Še več. Bojimo se jih. Vsako leto oktober, november in še posebno december naplavlja zares ogromno najhujših zgodb leta. Tistih, ki so bile predolgo zamolčane, skrivane, tudi zanikane.
Ni človeka, ki lahko zapolni vrzel neizbrisne bolečine ob izgubi mamice
06. 10. 2019 07.00
Na slovo ni nihče od nas nikoli pripravljen. Nikoli, prav nikoli pa ne more biti na slovo starša pripravljen otrok. V mojo dušo in misli je sedla bolečina ob podrobnem poznavanju razmer in podpori mami, ki je pravkar zapustila ta svet. Željna življenja, srečna v svojem materinstvu in ponosna na svojo izjemno deklico, je več let kljubovala najhujši bolezni.
Stiska mamice: enega otroka je že izgubila, zdaj ima isto bolezen tudi drugi
29. 09. 2019 08.22
Ni dneva, da ne bi bili soočeni z zgodbami otrok, ki odraščajo brez toplih objemov staršev, ljubeče spodbude babice ali dedka, prijaznih in sočutnih sorodnikov, razumevajočih učiteljev in dobrih prijateljev. Otrok, ki se soočajo ali živijo skrbi odraslih. Mar nam je za vsakega od njih. In prav vsem želimo pomagati. In veliko in preveč je med njimi otrok, ki se bojujejo z različnimi boleznimi, ki terjajo ne zgolj povečane skrbi staršev, sorodnikov, družbe – za lajšanje ali zdravljenje različnih bolezni potrebujejo ogromno sredstev.
'Zaradi nerednih plačil najemnine so tudi tej družini pretili z deložacijo'
15. 09. 2019 12.50
Jutranje branje ponoči prispele elektronske pošte mi je razblinilo okus kave. Zares je tudi ta noč navrgla veliko problemov družin od Pomurja do Primorske. Vso pot ob Savi pa sem razmišljala o družini z zahodnega dela naše dežele, ki izgublja streho nad glavo.
Življenjske stiske: sorodstveni spori tako nevzdržni, da sta zapustila skupni dom
07. 09. 2019 07.00
Megleno jutro že napoveduje jesen, moje misli pa še vedno objemajo otroke naše zadnje počitniške izmene. Njihove življenjske stiske so zaznamovale slehernega izmed nas – spremljevalcev. In slovo, ki smo ga želeli z otroki optimistično uresničiti, je samodejno zajel val čustev, ki so se zaključevali z objemi in potoki solz. Tako njih, kot vseh nas – spremljevalcev.
Pri 16 letih prvič na morju: 'Čutijo krivdo, ker jim je lepo'
01. 09. 2019 07.00
Jutra ob morju v Zambratiji so zares posebna. Pogled na počitniški dom – kjer otroci v varnem okolju in ljubečih spremljevalcih lahko sanjajo najlepše sanje, tudi v tej zadnji počitniški izmeni omogoča prav to. Nepredstavljivo lepa doživetja, ki jih naši kolonisti lahko delijo z vrstniki in roditelji, ko se vrnejo z letovanja. Posteljice so vse zasedene. Otrok, ki bi zmogli mirno spanje, pa ni prav veliko.
Upnik prodal dom družine s petimi otroki
25. 08. 2019 07.00
To jutro nikakor ne morem preusmeriti misli iz družine, ki ji je upnik prodal dom. V njem sta starša nudila varno zavetje petim otrokom. Družini, ki smo jo spoznali v najhujši stiski pred približno petimi leti.
'Ni prenesel stalnih očitkov, da ne zasluži za družino, da je lenuh'
04. 08. 2019 16.09
Navsezgodaj preberem sporočilo: "Nujno moram do vas, nujno. Danes! Ker je moje življenje odvisno le še od vaše pomoči. Če me ne sprejmete, me ne bo več." Besede, ki nam jih v tem poletju praktično vsak dan namenjajo uporabniki, ki so v stiski. Vsakič me takšni stavki presunejo in tudi tokrat so me.
'Ponoči so morali otroci in mačeha v gozd, kjer je zahteval, da si skopljejo grobove'
28. 07. 2019 07.00
Že zjutraj pritegne mojo pozornost otroški jok. Vselej, ko ga zaslišim, me spreleti srh. V misli se mi prikradejo zgodbe otrok, ki so in še sestavljajo naš vsakdan. Pa naj si bo na taborih, letovanjih, potovanjih, varstvu otrok, učni pomoči ali v družinah, kamor nas vodi klic za pomoč. Pogled se ustavi pri materi, ki otroka vleče za lase.
Zgodaj zjutraj klic mamice, ki noč preživlja pod milim nebom ...
21. 07. 2019 07.00
Zjutraj vidim neodgovorjen klic mamice, ki je nastal ob treh ponoči. Za njim pa sms. Mama z otrokom je bila pred nekaj dnevi prisilno deložirana in bi morala včeraj prejeti ključe zasilnega prebivališča. Piše, da noč preživlja pod milim nebom. Otroka je usmerila k znancem. V stiski so jo zapustili tudi prijatelji, sorodnikov nima. Tako zelo upam, da bo danes prejela ključe vsaj začasnega bivališča.
'Pripotovala je na naslov, kjer moža že dve leti ni bilo več. Zlomljena se je vrnila domov'
14. 07. 2019 07.32
Priznati moram, da je današnje zgodnje jutranje zvonjenje pravo veselje za nov dan. "Gospa, imamo staro hišo, na Krku. Za šest dni vam jo z veseljem ponudimo za letovanje ene od vaših družin." Pred tednom dni je prišla podobna ponudba hotelskega kompleksa, ki me je prav osrečila. Kajti, že nekaj let nudijo družinam največjih stisk Slovenije tedenske počitnice v njihovih čudovitih destinacijah.
Ugasnilo je upanje v lepše življenje
23. 06. 2019 10.42
Skozi koprenasto nebo že ob šestih zjutraj prijazno pozdravljajo sončni žarki. Po poti ob Savi pa tokrat neobičajna množica polžkov hiškarjev. Počasno drsenje po prašni poti jim ne dopušča priti na drugo stran v senčno rastlinje, zato jih hitim prestavljati med zelenje želene smeri. V tistem hipu izza grmovja skoči srnica. Pomislim, da je res popolno jutro in nadaljujem pot.
'Izsušenega telesa, bleda in izčrpana je opravičujoče sedla in izjokala stisko revščine'
16. 06. 2019 11.45
Lahko bi dejala, da se je dan začel, še preden sem legla k počitku. Ura je 1.30 ponoči, ko zvoni telefon. Kliče me mamica, ki doživlja nasilje moža. Dovolj ima vsega in je pripravljena oditi stran od njega, kar absolutno podpiram.
'Štedil je pri hrani. Zaužil jo je le vsak drugi ali tretji dan'
15. 06. 2019 07.00
Že dolgo vem, da rek , da se po jutru dan pozna, ne velja več. In kot bi vedela, sem zjutraj dolgo objemala tisto"moje" drevo, kjer zares začutim povezavo z naravo.
Dnevnik Anite Ogulin: Sami s kupom neplačanih položnic, s sramom in nemočjo
02. 06. 2019 07.00
Vremenu, ki ga doživljamo v tem mesecu, gre pripisati veliko slabe volje med ljudmi. Kadar nebo nima nasmeha sonca, se tako zelo odraža tudi v naši dnevni komunikaciji z družinami v stiski.
Dnevnik Anite Ogulin
26. 05. 2019 07.00
Že ob šestih zjutraj telefon. "Gospa, ne morem več. Res ne morem več, svet se mi ruši, otroci mi gredo na živce, nihče me ne razume ..." Klic obupane mamice je resno opozorilo. Sledi dolg pogovor, želi si biti slišana, potrebuje besede podpore, potrebuje čutenje …