dno
Potovanje Slovencev v središče Zemlje
01. 12. 2001 00.00
Člana jamarskega kluba Luka Čeč iz Postojne Tomaž Česnik in Janko Marinšek sta dosegla dno jame Čehi II na globini 1380 metrov in tako dosegla nov slovenski globinski rekord.
Nova trupla iz podmornice Kursk
28. 10. 2001 00.00
Iz razbitin ruske jedrske podmornice Kursk, ki se nahajajo v plavajočem doku pristanišča Rosljakovo v bližini Murmanska, so doslej potegnili 37 trupel.
Družine žrtev Kurska za preiskavo
06. 09. 2001 00.00
Družine umrlih članov posadke ruske podmornice Kursk od vojnega tožilstva zahtevajo posebno preiskavo, ker so prepričani, da bi njihove bližnje lahko rešili.
Prekinitev dvigovanja Kurska
05. 09. 2001 00.00
Akcijo dvigovanja jedrske podmornice Kursk so v noči na sredo zaradi tehničnih težav vnovič prekinili.
Kidd za Marburyja
29. 06. 2001 00.00
Phoenix Sunsi in New Jersey Netsi so se dogovorili o izmenjavi igralcev, nad katero je še najbolj navdušen Stephon Marbury. V Netsih je dosegel skoraj 24 točk na tekmo, zbral 7,6 podaj in metal 44-odstotno, toda njegova ekipa ni bistveno napredovala in se tudi letos ni uvrstila v končnico. Odslej naj bi bilo drugače, saj bo v zameno za člana najboljše peterka NBA lige Jasona Kidda odšel v Phoenix Sunse.
V Belfastu spet mirno
21. 06. 2001 00.00
O najhujših spopadih v zadnjih letih poročajo iz Belfasta na Severnem Irskem, kjer so se v sredo spopadli predstavniki protestanske in katoliške skupnosti. Na Severnem Irskem je v noči na četrtek prišlo do hudih spopadov med protestantskimi in katoliškimi protestniki. Izgredniki so metali kamenje, steklenice in molotovke, zato je policija za pomoč zaprosila tudi britanske sile.
Iz morja pet ton smeti
04. 06. 2001 00.00
Konec tedna so se slovenski potapljači že sedmič udeležili ekološke akcije "Biser pod soncem, pod morjem biser" in iz morja pobrali približno pet ton smeti. V preteklih šestih letih so se potapljači v okviru te akcije, ki jo organizirata podjetje Virgo.com in potapljaški klub Norik Sub iz Ljubljane, potopili že več kot dvatisočkrat, pri tem pa iz morja prinesli dobrih 110 ton smeti. Tokrat je akcija potekala v Kopru na področju mestnega mandrača in pomolov, vidljivost pa je bila slaba, saj se je muljasto dno zaradi slabega vremena kmalu skalilo. Kljub temu so potapljači s smetmi napolnili pet-tonski kontejner na delovnem plovilu Hidra Koper.
Selan potrdil obtožbe proti Šuštarju
19. 04. 2001 00.00
Tudi pred četrtkovim drugim dejanjem korupcijskega procesa je bilo pričakovanje nanj, tako kot na začetek sojenja prejšnji teden, izjemno. Tako kot pred tednom dno so Šuštarja tudi tokrat pripeljali vklenjenega v marici. Prisotni so bili vsi ostali obtoženi in njihovi odvetniki. Za veliko predstavo pa je poskrbel človek, ki ga doslej še nismo videl- Darko Selan, kronska priča procesa in podjetnik, ki je od gospodarskega ministrstva dobil 27 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in ki je 6. novembra lani v pivnici v Murglah Šuštarju v kuverti izročil 70.000 DEM. Na vprašanje, kako komentira Šuštarjev zagovor, da naj bi Selanu denar le posodil, je Darko Selan dejal: ''Nikakor ni šlo za posojilo, temveč za korupcijo.''
Poročilo o nesreči jedrske podmornice
16. 02. 2001 00.00
Posebna preiskovalna komisija je sporočila, da je Kursk na dno Barentsovega morja potonil zaradi poškodovanega torpeda in napake v cevi za izstreljevanje. Preiskovalci so ovrgli vse trditve ruske vojske, da je nesrečo povzročilo trčenje Kurska z drugim neznanim plovilom.
Vzrok za tragedijo Kurska so njena torpeda
13. 02. 2001 00.00
Torpeda na ruski jedrski podmornici Kursk so "neposreden ali posreden" vzrok za katastrofo podmornice, v kateri je življenje izgubilo 118 članov posadke, je danes izjavil namestnik predsednika ruske vlade Ilija Klebanov.
Trčenje jedrske podmornice z ribiško ladjo
10. 02. 2001 00.00
Japonski premier Joširo Mori je potrdil, da so se ZDA opravičile Japonski zaradi trčenja ameriške jedrske podmornice z japonsko ribiško ladjo. Do trčenja je prišlo v petek ponoči v bližini otočja Havajev. Na japonski ladji, ki je potonila, je bilo 35 ljudi, med katerimi je bilo tudi več učencev neke ribiške šole. Pripadniki ameriške obalne straže in marinci so rešili 26 oseb, devet pa jih še pogrešajo, med njimi štiri učence in njihova učitelja. Upanja za pogrešane pa je po besedah mornariškega podčastnika tamkajšnje obalne straže Garyja Openshawa vse manj. Devet pogrešanih v času trčenja nahajalo v notranjosti ribiške ladje, ki se je po trčenju s podmornico potopila 550 metrov globoko na morsko dno. 
Umik opozicije
01. 02. 2001 00.00
Potem ko vladna večina na seji komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) ni podprla predlogov opozicijskih strank SDS, NSi in SNS, na podlagi katerih bi tem trem strankam pripadla večina sedežev v delovnih telesih za nadzor nad področjem javnih financ in varnostno-obveščevalnih služb, so poslanci koalicije Slovenija v skladu z napovedmi odstopili z vseh vodstvenih funkcij v DZ.
Naftni madež dosegel galapaško otočje
22. 01. 2001 00.00
Otočju Galapagos grozi ekološka katastrofa. Iz tankerja, ki je v torek nasedel dobrih petsto metrov od otoka San Cristobal, izteka nafta, ki je že dosegla obalo otoka. Ekvadorske oblasti se s pomočjo ameriških strokovnjakov trudijo, da bi naftni madež omejili in odstranili.
Hapoel ostal brez trenerja
06. 01. 2001 00.00
Košarkarji Hapoela iz Jeruzalema bodo v četrtek v 9. krogu evrolige gostovali pri Unionu Olimpiji, vendar brez trenerja, najbolj priznanega izraelskega strokovnjaka Zvi Sherfa. Uprava ga je odslovila zaradi slabih rezultatov v zadnjem času, kljub temu, da so mu v klubu, ki ima letos rekordni proračun (pet milijonov USD), zagotovili vse pogoje za delo.
Jauka imenovali za v.d direktorja Arnesa
05. 01. 2001 00.00
Upravni odbor Arnesa je dokončno razrešil direktorja akademske in raziskovalne mreže Marka Bonača. Na njegovo mesto je imenoval vršilca dolžnosti Avgusta Jauka, prej člana upravnega odbora. S tem je vsaj za zdaj končal spor, ki je nastal z imenovanjem upravnega odbora.
Popocatepetl grozi
18. 12. 2000 00.00
Mehiški vulkan Popocatepetl je celo nedeljo bruhal goreče kose, iz njega pa se je vil gost dim pepela in plinov. Jezero lave je napolnilo dno 5.366 m visokega vulkana, kar je povzročilo, da je pritisk narastel, hkrati pa je to upočasnilo sobotno bruhanje. V zadnjih dveh letih je to najbolj dinamična dejavnost vulkana. Znanstveniki so sedaj še bolj zaskrbljeni, saj primerjajo sedanje stanje z loncem pod pritiskom, kar lahko sproži močno nenadno erupcijo, ki bi metala skale kilometre naokrog. Včeraj je vulkan že metal skale do kilometer daleč, zato znanstveniki svarijo, da bi utegnilo v naslednjih dneh priti do močnejših erupcij in nagovarjajo ljudi, ki živijo v okolici 10 km od vulkana, da se izselijo. Zadnja evakuacija se je zgodila pred šestimi leti, malo potem ko se je vulkan po letu 1927 spet prebudil. Minilo je že okoli 800 let od zadnje katastrofalne erupcije. Vulkan, ki ga domačini kličejo s popularnim nazivom "Popo", se nahaja okoli 60 km jugovzhodno od glavnega mesta Mexico City. Kljub temu se ne zdi, da bi lahko erupcija vulkana kako drugače kot s sajami škodila 20 milijonom prebivalcem glavnega mesta. Drugače pa je z manjšimi kraji bliže vulkanu. Oblasti so sicer pozvale okoli 40.000 ljudi, da zapustijo približno 25 naselij, vendar jih je to storilo le okoli 10.000. Predvsem zato, ker "Popo" bruha bolj ali manj aktivno že od decembra 1994 in mnogi ne verjamejo, da so sedanje erupcije kaj drugega. Znanstvenike pa najbolj skrbijo doslej neobičajne seizmične aktivnosti. Potresne sunke je bilo namreč razmeroma močno čutiti v bližnjih mestih.
Pahor za predsednika DZ
07. 11. 2000 00.00
Koalicijska pogajanja med Liberalno demokracijo Slovenije in Združeno listo socialnih demokratov so zastala. Predstavniki obeh strank
Potapljači nadaljujejo delo
04. 11. 2000 00.00
Potapljači so davi nadaljevali delo na potopljeni ruski
Potapljači vrtajo v četrti prekat
03. 11. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče —
Potapljači nadaljujejo delo
01. 11. 2000 00.00
Skupina ruskih in norveških potapljačev danes nadaljuje delo na potopljeni ruski podmornici Kursk, iz katere poskuša dvigniti trupla mornarjev. Potapljači sedaj poskušajo izvrtati luknjo v notranjem oklepu tretjega prekata, v katerem naj bi bilo najmanj 24 trupel. Ruski strokovnjaki menijo, da so se v tretji prekat po eksploziji zatekli tudi drugi mornarji, saj je v njem shranjena reševalna kapsula. Posadka kapsule ni uporabila, ker naj bi bila ta najverjetneje poškodovana.
Potapljači dvignili še nekaj trupel
29. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so s potopljene ruske jedrske
Denarna pomoč za dvig Kurska
27. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.
Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo
26. 10. 2000 00.00
Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so
Akcija slovenskih in ameriških potapljačev
24. 10. 2000 00.00
Na Upravi za obrambo v Kopru so predstavili skupno akcijo slovenskih in ameriških potapljačev z imenom Divex 2000, ki jo organizirata koprska uprava za obrambo pri MORS in ameriška vojaška mornarica (US Navy). Potapljači s pomočjo sonarja preiskujejo obalni pas v slovenskem teritorialnem morju in preverjajo, ali so najdeni predmeti neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) iz druge svetovne vojne. V šestih dneh so udeleženci v akciji zaznali na morskem dnu med Izolo in Koprom ter Ankaranom in Debelim Rtičem 40 točk NUS, potapljači so opravili 78 potopov in pregledali 52 točk, kjer niso odkrili nobenega eksplozivnega telesa.
Oktobra dvigovanje žrtev iz podmornice Kursk
13. 09. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov je v Sankt Peterburgu danes dejal, da bodo trupla mornarjev potopljene ruske podmornice Kursk začeli na površje dvigovati v začetku oktobra. Operacija bo zaradi "višje sile" trajala več tednov, je še dejal Klebanov.
Množično grobišče v Republiki srpski
30. 08. 2000 00.00
Iz množičnega grobišča blizu vasi Kalimaniči v Republiki srbski, 30 kilometrov vzhodno od Sarajeva, so doslej izkopali 56 trupel, je včeraj sporočila muslimanska komisija za pogrešane osebe. V grobišču je sicer neznano število trupel, domnevno bosanskih Muslimanov iz Višegrada, ki so jih srbski vojaki na začetku vojne v BiH leta 1992 z avtobusi pripeljali na ta kraj, kjer so jih nato usmrtili. Pod dnom množičnega grobišča oziroma plastjo zemlje, za katero so menili, da je dno, so strokovnjaki danes odkrili nove posmrtne ostanke. Namestnik vodje komisije Jasmin Odobašič je povedal, da so v grobišču našli dokumente več muslimanskih civilistov iz Rogatice, ki jih pogrešajo od junija 1992, ko so mesto zasedli Srbi.
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Hočevar 10., Terdič 16.
09. 07. 2000 16.45
Slovenski kanuist Simon Hočevar je na tekmi svetovnega pokala v španskem Seu d'Urgellu osvojil deseto mesto. Zmagal je Slovak Michal Martikan. Med kajakaši je bil najhitrejši Nizozemec Floris Braat, edini slovenski finalist Miha Terdič pa je osvojil 16. mesto. V ženski konkurenci Slovenija ni imela predstavnic v finalu, zmagala pa je Američanka Rebecca Bennet Guiddens.