dno
Potapljači nadaljujejo delo
04. 11. 2000 00.00
Potapljači so davi nadaljevali delo na potopljeni ruski
Potapljači vrtajo v četrti prekat
03. 11. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče —
Potapljači nadaljujejo delo
01. 11. 2000 00.00
Skupina ruskih in norveških potapljačev danes nadaljuje delo na potopljeni ruski podmornici Kursk, iz katere poskuša dvigniti trupla mornarjev. Potapljači sedaj poskušajo izvrtati luknjo v notranjem oklepu tretjega prekata, v katerem naj bi bilo najmanj 24 trupel. Ruski strokovnjaki menijo, da so se v tretji prekat po eksploziji zatekli tudi drugi mornarji, saj je v njem shranjena reševalna kapsula. Posadka kapsule ni uporabila, ker naj bi bila ta najverjetneje poškodovana.
Potapljači dvignili še nekaj trupel
29. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so s potopljene ruske jedrske
Denarna pomoč za dvig Kurska
27. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.
Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo
26. 10. 2000 00.00
Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so
Akcija slovenskih in ameriških potapljačev
24. 10. 2000 00.00
Na Upravi za obrambo v Kopru so predstavili skupno akcijo slovenskih in ameriških potapljačev z imenom Divex 2000, ki jo organizirata koprska uprava za obrambo pri MORS in ameriška vojaška mornarica (US Navy). Potapljači s pomočjo sonarja preiskujejo obalni pas v slovenskem teritorialnem morju in preverjajo, ali so najdeni predmeti neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) iz druge svetovne vojne. V šestih dneh so udeleženci v akciji zaznali na morskem dnu med Izolo in Koprom ter Ankaranom in Debelim Rtičem 40 točk NUS, potapljači so opravili 78 potopov in pregledali 52 točk, kjer niso odkrili nobenega eksplozivnega telesa.
Oktobra dvigovanje žrtev iz podmornice Kursk
13. 09. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov je v Sankt Peterburgu danes dejal, da bodo trupla mornarjev potopljene ruske podmornice Kursk začeli na površje dvigovati v začetku oktobra. Operacija bo zaradi "višje sile" trajala več tednov, je še dejal Klebanov.
Množično grobišče v Republiki srpski
30. 08. 2000 00.00
Iz množičnega grobišča blizu vasi Kalimaniči v Republiki srbski, 30 kilometrov vzhodno od Sarajeva, so doslej izkopali 56 trupel, je včeraj sporočila muslimanska komisija za pogrešane osebe. V grobišču je sicer neznano število trupel, domnevno bosanskih Muslimanov iz Višegrada, ki so jih srbski vojaki na začetku vojne v BiH leta 1992 z avtobusi pripeljali na ta kraj, kjer so jih nato usmrtili. Pod dnom množičnega grobišča oziroma plastjo zemlje, za katero so menili, da je dno, so strokovnjaki danes odkrili nove posmrtne ostanke. Namestnik vodje komisije Jasmin Odobašič je povedal, da so v grobišču našli dokumente več muslimanskih civilistov iz Rogatice, ki jih pogrešajo od junija 1992, ko so mesto zasedli Srbi.
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Hočevar 10., Terdič 16.
09. 07. 2000 16.45
Slovenski kanuist Simon Hočevar je na tekmi svetovnega pokala v španskem Seu d'Urgellu osvojil deseto mesto. Zmagal je Slovak Michal Martikan. Med kajakaši je bil najhitrejši Nizozemec Floris Braat, edini slovenski finalist Miha Terdič pa je osvojil 16. mesto. V ženski konkurenci Slovenija ni imela predstavnic v finalu, zmagala pa je Američanka Rebecca Bennet Guiddens.
Kadrovske spremembe na MO
20. 06. 2000 20.19
Na obrambnem ministrstvu so se z menjavo ministra začele velike kadrovske spremembe. Poleg državnih sekretarjev, ki jih je obrambni minister Janša že zamenjal, bodo spremembe sledile tudi v obveščevalno varnostni službi (OVS). Po novem bodo službo, ki so jo zadnje čase pretresale številne afere, povsem reorganizirali in število zaposlenih zmanjšali za polovico.
Sluz ni škodljiva za zdravje ljudi
12. 06. 2000 20.13
Po treh letih se je v Jadranskem morju in s tem tudi v slovenskem delu Jadrana ponovno izraziteje pojavila sluz. Podoben pojav smo v zadnjih desetletjih zabeležili leta 1988, 1989, 1991 ter 1997, največje razsežnosti pa je imel leta 1989, so sporočili z Morske biološke postaje (MBP) v Piranu, ki deluje v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Poletni maestral in plimovanje površinske mase sluzi potiska proti obali, kjer se lahko zgostijo v nekaj centimetrov debele sloje. Dosedanje raziskave kažejo, da sluz ni škodljiva za zdravje ljudi, je za STA sporočila vodja raziskovalne enote MBP Alenka Malej.
Okoli sto delfinov nasedlo na obali Atlantika
21. 02. 2000 15.19
Na francoski obali Atlantskega oceana je minuli konec tedna po velikem plimovanju nasedlo kakšnih sto delfinov, ki so pri tem poginili, so sporočili danes iz Centra za raziskave o morskih sesalcih v mestu La Rochelle.
Jugoslovanski BDP vse nižji
16. 02. 2000 17.35
Jugoslovanski bruto družbeni proizvod je v letu 1998 dosegel 18,49 milijarde dolarjev oz. 1742 dolarjev na prebivalca. V lanskem letu pa je po prvih ocenah BDP, zaradi vojne na Kosovu in bombardiranja zveze NATO industrijskih objektov, padel pod 15 milijard dolarjev oz. 1400 dolarjev na prebivalca, je povedal direktor zveznega urada za statistiko in dodal, da je neposredna in posredna škoda zaradi Natovega bombardiranja ocenjena na 100 milijard dolarjev.
Močan potres v Grčiji
27. 01. 2000 14.06
Potres z močjo 5. stopnje po Richterjevi lestvici je danes stresel morsko dno ob grškem otoku Kreta. O morebitnih žrtvah in škodi za zdaj še ni podatkov.
Michael Jordan košarkar stoletja
10. 12. 1999 18.34
Američan Michael Jordan je bil razglašen za najboljšega košarkarja stoletja na svetu v glasovanju ameriške tiskovne agencije AP. Izbor je opravila šestčlanska žirija funkcionarjev, novinarjev, trenerjev na čelu z najuspešnjšim v zgodovini lige Lennyjem Wilkensom (sedaj Atlanta Hawks) ter košarkarjev; slednje je zastopal po mnenju nekaterih najboljši obrambni igralec NBA vseh časov Bill Russell (enajstkrat prvak z Boston Celtcs, petkrat najkoristnejši igralec lige)...
Delnice Juteksa od danes na borzi
02. 11. 1999 16.58
V družbi Juteks so v prvih devetih mesecih letos prodali za 18 milijonov nemških mark talnih oblog. Od tega so kar 90 odstotkov prodaje ustvarili na tujih trgih. Kot je povedal direktor družbe Milivoj Dolar, naj bi letošnja prodaja družbe znašala med 24 in 25 milijonov nemških mark, pri čemer v Juteksu letos pričakujejo med pol milijona in milijon mark celotnega dobička. Z delnicami te žalske družbe je od današnjega dne moč trgovati na prostem trgu Ljubljanske borze. Danes ni bilo sklenjenih poslov.
Vode na Luni še niso odkrili
14. 10. 1999 18.33
Na konferenci astronomov v Padovi so uradno potrdili, da je poskus, da bi s pomočjo padca ameriške samodejne sonde Lunar Prospector na Luno našli vodo, spodletel.
Vesoljski safari za turiste
29. 09. 1999 10.45
Oktobra se bo iz ZDA na enotedensko ekskurzijo v Zvezdno mestece v Rusiji odpravila prva skupina desetih turistov, ki bodo lahko na lastni koži preizkusili vse stopnje priprav kozmonavtov na polet v vesolje, vključno z breztežnostjo v posebnem letalu, preobremenitvami na centrifugi in spuščanjem na dno bazena z maketo vesoljske ladje. Organizator vesoljskega safarija, družba Zegrahm Space Voyages iz Seattla, je za oktobrsko ekskurzijo že sprejela najmanjše možno število vplačil, ki zagotavljajo, da načrt ne bo odpovedan. Pet udeležencev vesoljskega safarija je vplačalo po 14.950 dolarjev, agencija pa že ima tudi 20 rezervacij za prihodnje leto.
Muraši kaznovali svoje igralce
14. 09. 1999 15.24
Disciplinska komisija nogometnega prvoligaša Mure je zaradi nešportnega obnašanja in nespoštovanja klubskega reda ter neudeležbe na treningih kaznovala kar deset svojih igralcev.
Lunar Prospector strmoglavil na Luno
31. 07. 1999 17.34
Ameriška samodejna sonda Lunar Prospector (Lunarni Rudosledec) je predvidoma ob 11.52 in dve sekundi po srednjeevropskem času strmoglavila v dno kraterja na izbranem področju na južnem tečaju Lune, kjer je po spoznanjih zadnjih let pod površjem veliko zmrznjene vode.
Našli Grissomovo vesoljsko kapsulo Mercury 3
03. 05. 1999 20.04
Po skoraj dveh tednih iskanja s sonarjem in z daljinsko vodenim podvodnim plovilom Magellan so na dnu Atlantskega oceana približno pet kilometrov globoko našli in nato spet izgubili vesoljsko kapsulo Mercury 3, ki je potonila pred skoraj 38 leti po pristanku ob zaključku podorbitalnega balističnega poleta astronavta Virgila I. Grissoma.
Cowens odstopil zaradi premajhne plače
08. 03. 1999 11.01
Trener košarkarskega moštva ameriške lige NBA Charlotte Hornets Dave Cowens je v nedeljo odstopil, nezadovoljen s svojo plačo. Igralce je s svojo odločitvijo seznanil pred treningom in nato takoj zapustil moštvo. Vodstvo kluba je potrdilo njegov odstop, za zdaj pa še ni znano ime novega trenerja.
Rojstva v EU spet rekordno nizka
19. 02. 1999 10.17
Po prvih ocenah Eurostata je bilo lani v Evropski uniji rojenih okrog 4,01 milijona otrok, podobno kot leta 1995, ko je EU dosegla najnižjo stopnjo rojstev po drugi svetovni vojni. Leta 1997 je bilo v EU 4,05 milijona novorojenih otrok.
Problem azijske krize leži v bankah
09. 02. 1999 14.36
Pot iz hude krize, v katero je zapadlo azijsko gospodarstvo, je mogoča le ob okrevanju azijskih bank in krepitvi japonskega gospodarstva, so se na posvetu o azijskem gospodarstvu strinjali vodilni mednarodni bančniki. Na posvetu, ki sta ga pripravili Asia Society in Tokai Asia, so sodelovali bančniki z Morgan Stanley Asia, Goldman Sachs, Barclays Bank PLC in Tokai Asia, ki so prepričani, da je svetovno gospodarsko krizo še mogoče preprečiti, vendar le ob rasti japonskega gospodarstva.
Veliki koralni greben poslej bolj zaščiten
15. 01. 1999 09.30
Avstralske oblasti so uvedle strožje kazni za ribiške ladje, ki bodo nezakonito lovile rake na velikem koralnem grebenu. Tako želijo zaščititi ta pomemben del svetovne naravne dediščine. Po novem bo kazen za nezakonit lov na zaščitenem območju znašala milijon avstralskih dolarjev ali 630.000 ameriških dolarjev. Avstralska vlada je tudi pooblastila Upravo pomorskega parka, da poišče in postavi pred sodišče približno 50 že identificiranih ladij, ki z nezakonitim ulovom rakov resno ogrožajo občutljivi sistem koralnega grebena. Te ladje namreč uničujejo morsko dno, ki za vpostavitev prejšnjega stanja potrebuje kar 20 let. Tako so doslej uničili že okoli polovico morske favne na območju Velikega koralnega grebena.
Španski selektor naposled obupal in - odstopil
11. 09. 1998 08.19
Španski nogometni selektor Javier Clemente je v četrtek v Madridu odstopil s položaja. Clemente je sporočil, da se je s špansko nogometno zvezo (RFEF) dogovoril o predčasni prekinitvi pogodbe. Kot je pojasnil 48-letni zdaj že nekdanji selektor, ki je reprezentanco vodil zadnjih šest let, so glavni vzroki za odstop predvsem silovit pritisk nanj in napete razmere v zadnjem času.