dobe
Pomagali 118 bolnikom po covidu-19 in odpovedi dihal: Nekateri še vedno nočejo razumeti, kako se vse sesuva
10. 11. 2021 07.44
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča. V tej naši edini ustanovi za rehabilitacijo kritično bolnih, ki je te dni obdana z idiličnimi jesenskimi barvami, poteka rehabilitacija bolnikov po najhujši obliki bolezni covid-19. Okrevanje po takšni obliki bolezni traja več mesecev, nad bolnikom pa bedi ekipa izkušenih strokovnjakov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Primožem Novakom, ki je vodja oddelka za rehabilitacijo bolnikov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji, kamor ti bolniki pridejo po pomoč. Covid-19 je zaznamoval tudi njegovo delo in delo njegove ekipe. Spregovoril je o zahtevni rehabilitaciji bolnikov, pa tudi o občutkih, ki ga prevevajo, ko se epidemiološka slika slabša, ljudje pa se bolj kot k znanosti obračajo k laičnim spletnim zapisom. "Težko je razumeti," pravi.
V nedeljo potrjenih 1282 novih okužb
08. 11. 2021 09.49
Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil epidemiološke podatke za nedeljo, ki kažejo, da so pristojni tokrat potrdili 1282 okužb. Opravili so 2958 testov PCR. Delež pozitivnih testov je znašal 43,3 odstotka. UKC Maribor je medtem predstavil razmere na Kliniki za kirurgijo. Kirurgi so opozorili, da se je zaradi povečanega števila covidnih pacientov močno zmanjšalo število operativnih posegov za ostale bolnike. Čakalne dobe za operacije, ki niso nujne, se tako še podaljšujejo. Bolniki zato čakajo na operacije, včasih tudi predolgo, opozarjajo.
Covid občutno skrajšal pričakovano življenjsko dobo, v Sloveniji za več kot eno leto
07. 11. 2021 14.00
Nova raziskava univerze v Oxfordu je pokazala, da se je pričakovana življenjska doba, odkar imamo epidemijo covida-19, občutno skrajšala. Študija, v kateri so število smrti v letu 2020 primerjali s tistim med letoma 2005 in 2019, vključuje tudi podatke za Slovenijo. Kazalci kažejo, da bomo živeli 1,06 leta manj.
Digitalizacija zdravstva in srebrna ekonomija
06. 11. 2021 17.56
Kralj je roko svoje hčere obljubil mladeniču, ki bo najbolje razrešil tri izzive. Prvi izziv snubcev bo dobil tisti, ki bo prvi uzrl jutranje sonce. Peter je prosil za nasvet svojega dedka in ta mu je rekel, naj se obrne proti zahodu, na vršace gora, tja se bodo uprli prvi jutranji žarki. Vsi snubci so se obrnili na vzhod, Peter pa je upošteval dedkovo modrost in zmagal prvi izziv. (Povzeto po slovenski ljudski pravljici Pšenica najlepši cvet.)
Pahor namerava redne parlamentarne volitve razpisati za 24. april
05. 11. 2021 10.59
Predsednik republike Borut Pahor je zaključil posvetovanja z vodji poslanskih skupin v državnem zboru in se po posvetovanjih odločil, da bo februarja podpisal akt o razpisu rednih volitev v DZ, v katerem bo kot dan glasovanja določil prvi možen datum 24. april 2022. Še vedno se sicer vrstijo tudi pozivi k predčasnim volitvam, h katerim pozivajo številne politične stranke in že več mesecev tudi protestniki na ulicah. Na odločitev Pahorja se že vrstijo številni odzivi, datum volitev večinoma pozdravljajo.
Zaradi vrha G20 poostren nadzor na italijanskih mejah, možne čakalne dobe
30. 10. 2021 17.33
Zaradi vrha G20, ki poteka v Rimu, bodo do 1. novembra na italijanskih mejah poostrili nadzor. To lahko pomeni daljše čakalne dobe za vstop v Italijo, sporoča PIC.
Nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu
25. 10. 2021 13.22
Ministrstvo za zdravje bo konec novembra objavilo nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst, ki bo temeljil na prečiščenih čakalnih seznamih, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu Robert Cugelj. V okviru julijskega razpisa so klicali skoraj vse bolnike, ki na pregled čakajo nad dopustno čakalno dobo, a jih je skoraj polovica storitev že opravila. 36 odstotkov bolnikov si medtem novega termina ni želelo. Kot je dejal Cugelj, so ga ti rezultati neprijetno presenetili.
Gripe pri nas še ni, a letošnja sezona bo takšna kot pred epidemijo
22. 10. 2021 12.14
Medtem ko so ponekod v Evropi že potrdili primere gripe, jih v Sloveniji še niso, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tatjana Mrvič z UKC Ljubljana ob tem poziva k cepljenju proti gripi. "Vemo, da bo letošnja sezona ravno takšna kot pred začetkom epidemije covida-19, če ne hujša," je opozorila.
Pahor italijanskemu predsedniku Mattarelli podelil najvišje državno priznanje
21. 10. 2021 08.45
Začelo se je na Bevkovem trgu sredi Nove Gorice, končalo pa slovesnostjo na Trgu Evrope - na meji med državama. Predsednika Slovenije in Italije, Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, sta obiskala obe Gorici, ki bosta leta 2025 skupaj postali Evropska prestolnica kulture. Pahor je italijanskemu kolegu ob koncu srečanja vročil najvišje slovensko državno odlikovanje, red za izredne zasluge.
2145 novih okužb. Krek: Epidemije ni konec, v Veliki Britaniji še bolj kužna različica
20. 10. 2021 08.55
V torek so ob opravljenih 7367 PCR-testih potrdili 2145 novih okužb z novim koronavirusom. Opravljenih je bilo tudi 20.685 hitrih antigenskih testov, ki jih preverjajo še s PCR-testi. Delež pozitivnih testov je v torek znašal 29,1 odstotka. Trenutno je aktivnih 14.029 okužb. Bolnišnično oskrbo potrebuje 427 bolnikov, najmlajši med njimi je star tri leta. Včeraj je umrlo devet covidnih bolnikov. Stanje v Sloveniji ni rožnato, je na novinarski konferenci povedal direktor NIJZ. Opozoril je na novi sev iz Velike Britanije, ki bo še bolj nalezljiv, kot različica delta.
Mel Brooks bo sodeloval pri nadaljevanju filma Smešna plat zgodovine
20. 10. 2021 14.44
Ameriški komik Mel Brooks bo pri 95. letih sodeloval pri pisanju nadaljevanja svojega filma Smešna plat zgodovine (1981), ki bo na voljo v obliki osemdelne serije. "Komaj čakam, da še enkrat povem resnico o vseh zlaganih zgodbah, za katere je svet prepričan, da so zgodovina," je izjavil Brooks.
Sezona okužb dihal v polnem razmahu, nekateri starši kljub temu bolne otroke vozijo v vrtec
20. 10. 2021 12.13
Pediatri opozarjajo na velik porast števila virusnih okužb dihal pri otrocih, do česar je letos prišlo prej kot običajno. Posledično veliko otrok potrebuje bolnišnično zdravljenje, nekateri med njimi tudi intenzivno nego. Ob tem v skupnosti vrtcev starše pozivajo, naj bolnih otrok ne pripeljejo v vrtec, saj lahko okužijo druge otroke.
Bo novi zakon rešil problem kopičenja kupov odpadne komunalne embalaže?
18. 10. 2021 11.42
V uredništvu smo pridobili zadnji osnutek prenovljenega zakona o varovanju okolja. Že dlje časa se soočamo z neustreznostjo obstoječega sistema ravnanja z odpadno embalažo, nakopičena pa predstavlja veliko okoljsko nevarnost. Ker odpadki niso bili odpeljani, smo večkrat poročali o požarih na odlagališčih, državo pa je lani odvoz komunalne nakopičene odpadne embalaže mesečno stal približno milijon evrov. Novi zakon prinaša rešitve na tem področju.
Večina stiske rešuje sama: zvoniti bi morali alarmi
16. 10. 2021 07.00
Podatki s terena pri nas kažejo na visok porast stisk in težav v duševnem zdravju, opozarjajo pri slovenskem Unicefu. Njihove navedbe potrjuje tudi raziskava – samoocena duševnega zdravja 400 otrok in mladih, starih od 10 do 18 let, iz vse Slovenije. Skoraj 50 odstotkov vprašanih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe, obenem pa je zaskrbljujoč podatek, da jih večina stiske rešuje sama oziroma se o njih ne pogovarja z odraslimi.
Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?
12. 10. 2021 06.00
Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.
Proti stigmatizaciji duševnega zdravja: Nisi okej? Povej naprej.
11. 10. 2021 18.16
Obstaja več razlogov, zakaj mnogi v Sloveniji, ki se znajdejo v duševni stiski, ne dobijo pravočasne ali ustrezne strokovne pomoči: od pomanjkanja specialistov, dolgih čakalnih vrst za obravnavo pri njih in pomanjkljive zakonske urejenosti področja do stigme, ki ljudi odvračajo od iskanja pomoči. Na NIJZ želijo narediti korak proti stigmatizaciji duševnega zdravja z nacionalno kampanjo Nisi okej? Povej naprej. Opažajo namreč, da so kljub večjemu ozaveščanju o duševnem zdravju stereotipi, predsodki in diskriminacija še vedno močno prisotni v slovenskem prostoru. Začeli so z uvodno okroglo mizo.
Svetovni dan duševnega zdravja: 'Duševna stiska nikoli ne sme biti tabu tema'
10. 10. 2021 14.45
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja je posvečen odpravljanju neenakosti pri dostopu do pomoči. Številne organizacije namreč ugotavljajo, da mnogi ljudje ne morejo dostopati do pomoči, sistema skrbi in storitev za duševno zdravje. "Duševna stiska ni in nikoli ne sme biti tabu tema. O tem moramo govoriti, si pomagati in vsem, ki ga potrebujejo, tudi omogočiti dostop do zdravljenja," je ob tem zapisal minister za zdravje Janez Poklukar.
V Slovenski Bistrici bodo povečali zmogljivosti doma za starejše
10. 10. 2021 08.44
V Slovenski Bistrici se bodo predvidoma spomladi lotili dozidave tamkajšnjega doma za starejše, ki sicer sodi v upravljanje Doma Dr. Jožeta Potrča Poljčane. Občinski svet je prejšnji teden že potrdil investicijski program za omenjeni projekt, katerega vrednost je ocenjena na nekaj več kot 4,2 milijona evrov. Zaključen naj bi bil do konca julija 2023.
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05
V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
Vesel o težavah zdravstvenega sistema: 'Posledice so za bolnike izrazito negativne'
05. 10. 2021 06.00
Številne težave zdravstvenega sistema, ki jih je epidemija le še bolj razgalila: dolge čakalne dobe, do zdravnika je težko priti že na primarni ravni, kaj šele do specialistov. Zdaj pa še neverjetne ugotovitve računskega sodišča. V Sloveniji ni določene mreže javne zdravstvene službe, ni evidenc o efektivnem delu zdravnikov, ni pravih standardov in normativov zdravniškega dela in analize obremenjenosti zdravnikov. Ob tem ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica ne vesta, koliko zdravnikov specialistov je treba zagotoviti in kateri so tisti, ki jih najbolj potrebujemo.
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
V bolnišnicah po državi naval sprejemov otrok zaradi okužb dihal
29. 09. 2021 15.58
Tudi po drugih bolnišnicah, ne le v UKC Ljubljana in novomeški bolnišnici, se soočajo s povečanim sprejemom otrok v bolnišnice zlasti zaradi respiratornih obolenj in črevesnih okužb. Otroški oddelek je trenutno poln tudi v ptujski bolnišnici. Zdravniki ugotavljajo, da so okužbe v takšnem obsegu kot sicer ob koncu jeseni v normalni sezoni.
DZ sprejel dopolnitve pokojninskega zakona
29. 09. 2021 13.53
DZ je s 66 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnitve pokojninskega zakona, ki so jih predlagali v Levici. Obdobje prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje se bo v skladu z njimi tudi po 1. januarju 2013, ko je začela veljati zdajšnja pokojninska reforma z drugačnimi rešitvami, štelo v pokojninsko dobo brez dokupa.
Med čakanjem mu je zob razpadel
28. 09. 2021 20.31
December 2022 – to je odgovor na vprašanje, kdaj bi prišli na vrsto za prvi pregled pri enem od zobozdravnikov ljubljanskega zdravstvenega doma. Ponekod v Sloveniji se na protetiko čaka tudi 4 leta. Nedopustno dolge čakalne dobe so krivične do pacientov, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, a do zobozdravstvenih storitev težko ali sploh ne pridejo, je kritičen eden od zobozdravnikov.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Svet UKC Ljubljana za mesto generalnega direktorja podprl Golobiča
27. 09. 2021 10.32
Svet ljubljanskega kliničnega centra je za novega generalnega direktorja bolnišnice potrdil dosedanjega v. d. direktorja Jožeta Golobiča, za strokovno direktorico pa Jadranko Buturović Ponikvar, ki torej ostaja na isti funkciji. Golobič sicer za uradni prevzem mandata s polnimi pooblastili potrebuje še soglasje vlade.
Covid-19 izbrisal več let napredka na področju pričakovane življenjske dobe
27. 09. 2021 13.37
Po ugotovitvah britanskih znanstvenikov je pandemija covida-19 močno vplivala na skrajšanje pričakovane življenjske dobe v Evropi, ZDA in Čilu. Pričakovana življenjska doba se je skrajšala v 27 od 29 držav, ki so bile zajete v raziskavo, po ocenah avtorjev študije pa so slabe številke posledica smrti zaradi covida-19.
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Pazite se takšnih finančnih svetovalcev!
27. 09. 2021 00.15
Verjetno ste že imeli opravka s t.i. finančnim svetovalcem, ki vas je obiskal na domu in »popljuval« vaša sklenjena življenjska in naložbena zavarovanja ter sklenil svojo polico, češ, da ima on najboljše varčevanje ali zavarovanje za vas. V FINANČNI HIŠI opozarjajo, da se pazite samooklicanih finančnih svetovalcev, saj vam lahko naredijo več škode kot koristi.
Daljše čakalne dobe, nediagnosticirane bolezni, prestavljene operacije ...
25. 09. 2021 07.00
Kakšne so posledice epidemije za bolnike, za naše zdravstvo? Koliko med vami je takšnih, ki zaradi strahu pred okužbo, zaradi slabše dostopnosti do zdravnikov niste pravočasno prišli do diagnoze? Koliko je takšnih bolnikov, ki so jim zaradi epidemije prestavili operacije, diagnostične in kontrolne preglede? Zbrali smo podatke o čakalnih dobah in vrstah, v mariborskem UKC so zaradi epidemije covida-19 opravili kar 6000 operacij manj, kot bi jih sicer.