dobe
Večino bremena predlagane pokojninske reforme nosijo ženske
04. 03. 1999 15.15
Predlagana pokojninska reforma pomeni predvsem za ženske bistveno poslabšan položaj glede na sedanjo zakonodajo, je na današnji novinarski konferenci povedala izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Metka Roksandič in dodala, da vse predlagane rešitve slonijo na podaljšanju potrebne pokojninske dobe in na višanju potrebne starosti za vstop v pokoj za ženske. Pri moških se povezava starosti in pokojninske dobe ne spreminja in ostaja že od leta 1992 enaka. Ob predlogu pokojninske reforme bodo predvsem prizadete tiste ženske, ki imajo vsaj deset let delovne dobe, saj po besedah Metke Roksandič te ženske vseh prikazanih olajšav ne bodo mogle izkoristiti.
Pokojninska reforma bo še dolgo burila duhove
28. 02. 1999 10.51
Dobra polovica (55,5 odstotka) vprašanih v anketi tokratnega Nedela podpira nedavni protestni shod, ki so ga pripravili slovenski sindikati, 10 odstotkov mu nasprotuje, 34 odstotkov vprašanih pa do tega vprašanja nima oblikovanega stališča.
Sindikati s protestnim shodom pokazali nezadovoljstvo nad pokojninsko reformo
25. 02. 1999 17.46
Pred slovenskim parlamentom je dopoldne potekal protestni shod, s katerim je 3000 slovenskih delavcev, članov devetih sindikatov oz. treh central, poslanke in poslance opozorilo na nestrinjanje s predlogom zakona o pokojninski reformi. Sindikati zahtevajo, da se predlog zakona vrne v obravnavo v ekonomsko socialni svet, parlament pa naj bi ga obravnaval šele potem, ko bo usklajen s socialnimi partnerji.
Tudi v prihodnje bo delo Kliničnega centra zaznamovalo varčevanje
12. 01. 1999 14.51
Ljubljanski Klinični center je v lanskem letu ob nespremenjenem obsegu dela uspel zmanjšati stroške poslovanja in tako privarčeval skoraj milijardo tolarjev. Med pomembnejše dosežke te ustanove pa je po besedah vodstva mogoče šteti tudi zmanjšanje čakalnih dob ter organizacijsko prevetritev. Slednja je namreč med drugim botrovala tudi večjemu številu opravljenih transplantacij.
V Franciji so borilni psi dolgoročno obsojeni na izumrtje
04. 01. 1999 08.31
V Franciji so borilni psi obsojeni na izumrtje. Francoski parlament je pred dnevi soglasno sprejel osnutek zakona, v skladu s katerim je treba sterilizirati vse borilne pse. Spričo povprečne življenjske dobe pitbulov, ki jih je v Franciji med 20.000 in 40.000, je pričakovati, da v približno desetih letih v državi ne bo več nobene od teh živali, saj zakon prepoveduje tudi njihov uvoz. Omenjeni psi so v minulih mesecih poskrbeli za krvave incidente, ki so se vedno znova pojavljali na časopisnih straneh.
20th Century Fox filmske klasike Kralj in jaz ne bo snemal na Tajskem
26. 12. 1998 09.06
Tajski filmski sklad je danes zavrnil že peto različico scenarija predelave hollywoodske filmske klasike Kralj in jaz, ki si jo studio 20th Century Fox z Jodie Foster in hongkonškim akcijskim junakom Chow Yun Fatom v glavnih vlogah že dalj časa prizadeva posneti na Tajskem. Studio je zaradi težav s konservativnim filmskim skladom že novembra napovedal, da bo predelavo filma, za katerega je Yul Brinner kot kralj Mongut prejel oskarja, snemal v Maleziji, na Tajsko pa se ne namerava vrniti niti v primeru, če bi sklad predelan scenarij odobril. Film Kralj in jaz je bil izvirno posnet po spominih Anne Leonowens, viktorijanske guvernante, ki jo je kralj tedanjega Siama Mongut pripeljal na svoj dvor, da bi njegove otroke učila angleščine. Kritike Leonowensovi očitajo, da je nekritično povzemala govorice o kralju in poveličevala svojo vlogo na dvoru, hkrati pa ji priznavajo izreden pogum, saj se je v neznano azijsko državo podala navkljub strogim pravilom svoje dobe in v času, ko so ženske zelo redko potovale same. Medtem ko kralja Monguta na Tajskem častijo kot pomembnega budističnega učenjaka in lingvista, pa ga film prikazuje kot brezčutnega despota. Za žalitev kralja ali kraljeve rodbine je na Tajskem zagrožena do 15-letna zaporna kazen.
V Kranju magična moč nakita
16. 12. 1998 13.15
V Gorenjskem muzeju v Kranju je do 31. januarja na ogled razstava Nakit - magična moč oblike. Pripravil jo je Pokrajinski muzej na Ptuju v sodelovanju z Arheološkim muzejem iz Zadra.
Faksimile zemljevidov iz atlasa Theatrum orbis terrarum
02. 12. 1998 14.09
Založba Slovenska knjiga je v zbirki Monumenta Slovenica izdala popolni faksimile izbranih zemljevidov slovenskega ozemlja iz atlasa Abrahama Ortelija - Theatrum orbis terrarum.
Dragonja: Solastniški model naj se temeljito obdela
30. 11. 1998 09.09
Slovenska stran je pristala na to, da se opcija solastniškega modela temeljito obdela. To je glede petkovega sestanka pogajalskih skupin Slovenije in Hrvaške za pripravo meddržavne pogodbe v zvezi z lastništvom in statusom Nuklearne elektrane Krško (NEK) v Zagrebu danes izjavil minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Kot je dodal, bo dokončna odločitev glede solastništva sosednje države v krški nuklearki na slovenski vladi in državnem zboru, ki sta dala mandat pogajalski skupini. Slovenska stran bo po besedah ministra Dragonje v desetih dneh pripravila nova osnutka meddržavne in podjetniške pogodbe in ju še pred posredovanjem Zagrebu dala v potrditev državnozborskemu odboru za mednarodne odnose.
Izdelali najstarejše pivo v Evropi
30. 11. 1998 08.56
Španski znanstveniki so na podlagi ''recepta'' iz bronaste dobe pripravili najstarejše pivo v Evropi. Pivo, ki so ga krstili z imenonom Zythos, ima odličen aromatičen okus in v ničemer ne zaostaja za današnjimi vrstami piva. ''Formula'' za pivo je stara okoli 3.000 let, odkrili pa so jo arheologi v bližini Barcelone. Pred enim letom so raziskovalci pri izkopavanjih neke iberske naselbine naleteli na dva glinena vrča, na katerih so bili še ostanki piva. To odkritje je po svetu dvignilo mnogo prahu in vzbudilo veliko zanimanja. Po kemični analizi ''oblog'' na pivskih vrčih so tako izdelali in ustekleničili 240 litrov tega ''prapiva''. V primerjavi z današnjim pivom ostane Zythos svež največ dva tedna. Ker Iberci hmelja še niso poznali, manjka pivu zanj tipičen grenak okus. Trženje prapiva po mnenju enega od poznavalcev ne pride v poštev: stroški proizvodnje za steklenico bi znašali okoli 60 mark.
Gates na COMDEX-u '98 predstavil novo tehnologijo ClearType
23. 11. 1998 07.44
<B>Microsoftov glavni izvršni direktor je na jesenskem sejmu COMDEX '98 predstavil novo tehnologijo za izboljšanje ločljivosti pisave, s katero bodo po njegovih besedah računalniški zasloni postali enako berljivi kot knjige. Ta programska inovacija, imenovana ClearType, izboljša ločljivost pisave kar za 300 odstotkov, kar bo omogočilo lažje branje preglednic, internetne vsebine in dokumentov urejevalnikov besedil na zaslonu. Kot je dejal Gates, je pričakovati tudi, da bo ta novost omogočila razmah novih izdelkov, kot so elektronske knjige. </B>
Razstava del arhitekta Miesa van der Roheja
16. 11. 1998 12.21
V Bruslju bodo jutri odprli obsežno razstavo del Ludwiga Miesa van der Roheja, enega največjih arhitektov 20. stoletja. Na razstavi, ki bo odprta do konca januarja prihodnje leto, si bo moč ogledati približno tretjino arhitektovih načrtov in maket, ustvarjenih v obdobju od 1926 do 1932. Van der Rohe je bil rojen leta 1886, umrl pa je leta 1969. Po pomenu ga postavljajo ob bok najpomembnejšim arhitektom moderne dobe kot sta Frank Lloyd Wright in Le Corbusier.
Gimnastična akademija Ave Triumphator v Štukljevo čast
13. 11. 1998 07.53
V čast stotega življenskega jubileja nastarejšega živečega olimpijskega zmagovalca na svetu Leona Štuklja, ki je le dve leti mlajši od začetka olimpijskih iger moderne dobe, so v novozgrajeni Šolski športni dvorani Šmihel pri Novem mestu, ki se bo poslej imenovala po slavljencu, pripravili veliko gimnastično akademijo ''Ave, Triumphator''.
Našli ročaj sekire iz kamene dobe
01. 11. 1998 09.49
Blizu kraja, kjer so leta 1991 našli avstrijskega ''snežnega človeka - Hibernatusa'', so na italijanskih pobočjih nekega tirolskega ledenika letos odkrili še ročaj sekire, ki datira v leto 2.600 pr.n.št. To je že drugo odkritje orodja iz kamene dobe na področju Dolomitov. Nek nemški par je namreč julija letos kakih 60 do 70 metrov od mesta, kjer so našli 5.300 let staro mumijo Hibernatusa, odkril tri kose iz lesa. Predstavnik Inštituta za prazgodovino v Innsbrucku Konrad Spindler je potrdil, da gre za ostanke hrastovega ročaja sekire iz kamene dobe, kar so potrdili tudi rezultati analize z ogljikom 14 v Zuerichu.
Švicarska vlada predlagala skrajšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn
24. 10. 1998 09.54
Švicarska zvezna vlada se je odločila, da omeji življenjsko dobo delovanja petih jedrskih elektrarn v državi, vendar ni pri tem dala nobenih namigov, kako bodo te omejitve izvedli. Odločitev prav tako ne izključuje možnosti izgradnje nove jedrske centrale, če in ko bodo zmogljivosti ustrezne in bo javnost s tem soglašala. Poleg tega so vladni predstavniki na tiskovni konferenci razkrili tudi dolgoročne plane za reformo davčnega sistema v skladu z ekološkimi smernicami z dodatnim davkom na vse energijske vire, ki so klasificirani kot neobnovljivi.
V 25 letih bo lahko ozdravljen vsak drugi oboleli za rakom
20. 10. 1998 07.56
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bi lahko čez približno 25 let pozdravili več kot polovico bolnikov z rakom. WHO poudarja, da je z dosedanjimi metodami zdravljenja teoretično mogoče ozdraviti tretjino bolnikov, četrtino vseh primerov raka pa bi lahko preprečili z boljšo preventivo ter čimprejšnjo diagnozo. V preteklem letu je po podatkih WHO zaradi raka umrlo šest milijonov ljudi. Število obolelih za rakom se sicer povečuje, kar je predvsem posledica večje pričakovane življenjske dobe ter nezdravih prehranjevalnih navad. Med ukrepi za preventivo WHO predlaga tudi, da naj bi prehrambena industrija izdelala čimveč izdelkov z manj maščobe in več balastnimi snovmi.
V jami v Tesaliji našli 46.000 let star odtis stopala
07. 09. 1998 15.00
Skupina arheologov je v neki jami v Tesaliji odkrila odtise stopala, ki naj bi bili iz dobe paleolitika, saj so stari približno 46.000 let, je poročal grški časnik v angleškem jeziku Kathemerini.
Mladinska knjiga predstavila Islam, mali leksikon in zbirko zgodb in basni Kalila in Dimna
25. 08. 1998 12.56
Založba Mladinska knjiga je na novinarski konferenci predstavila dve novi knjižni deli: <I>Islam</I>, mali leksikon Yvesa Thoravala ter zbirko zgodb in basni <I>Kalila in Dimna</I> Ibna Almukafe.
Sarkofag Karla Velikega bodo restavrirali v Berlinu
19. 08. 1998 13.29
Po napovedih iz muzeja v Paderbornu bodo sarkofag Karla Velikega, ki je več kot 1100 let shranjen v francoskem mestu Aix-la-Chapelle, restavrirali v Berlinu. Z izjemo ''ugrabitve'' s strani Napoleonove vojske leta 1794 ni rimski sarkofag, ki ga je Karel Veliki prinesel iz Italije, nikdar zapustil omenjenega francoskega mesta. Sarkofag, okrašen z mitološkimi prizori, naj bi predstavljal predvsem vezni člen med rimskimi cesarji in karolinškimi voditelji. Leta 1843 se je sarkofag ob prenosu v katedralo v Aix-la-Chapelle razlomil na 12 kosov in vse od takrat je zaradi slabega popravila v ''obžalovanja vrednem stanju'', kot menijo strokovnjaki. Zato naj bi sarkofag, dolg 2,2 metra, restavrirali v muzeju antikvitet in bizantinskih umetnin v Berlinu. Okostje Karla Velikega, ki naj bi ga ob smrti leta 814 položili v omenjeni sarkofag, je od leta 1215 shranjeno v zlatem oltarju v katedrali v Aixu. Restavrirani sarkofag naj bi prihodnje poletje predstavili na razstavi umetnosti in kulture iz karolinške dobe, ki jo pripravljajo v nemškem mestu Paderborn.
Razmere na slovenskih cestah
08. 08. 1998 09.34
Promet je povečan v smeri proti morju. Do zastojev prihaja na avtocesti Ljubljana - Kozina na cestninski postaji Razdrto, kjer je čakalna vrsta dolga 3,5 kilometra, na cestninski postaji v Postojni pa 1,5 kilometra.
Stanje na cestah in mejnih prehodih
20. 06. 1998 10.40
Ceste po državi so večinoma suhe in normalno prevozne.
Stanje na cestah in mejnih prehodih
20. 06. 1998 09.23
Ceste po državi so večinoma suhe in normalno prevozne.
Razmere na slovenskih cestah
14. 06. 1998 09.15
Ceste so po večini suhe in normalno prevozne. Promet se odvija brez posebnosti. Na mejnih prehodnih so normalne čakalne dobe.
Razmere na cestah in mejnih prehodih ob 13. uri
13. 06. 1998 13.29
Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Zaradi povečanega prometa v smeri proti Primorski na avtocesti na odseku Logatec - Unec prihaja do zastojev pred viaduktom Ivanje selo, kjer je trenutno okoli 500 metrov dolga kolona vozil, ter na odseku Unec - Postojna, kjer je zaradi obnove cestišča (za črpalko OMV) nastala okoli dva kilometra dolga kolona. Drugod promet poteka brez posebnosti.
Razmere na cestah in mejnih prehodih ob 9. uri
13. 06. 1998 11.00
Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Zaradi povečanega prometa v smeri proti Primorski na avtocesti na odseku Logatec - Unec prihaja do zastojev pred viaduktom Ivanje selo, kjer je trenutno okoli 1,5 kilometra dolga kolona vozil. Drugod promet poteka brez posebnosti.
Razmere na cestah in mejnih prehodih ob 6. uri
13. 06. 1998 10.21
Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet poteka brez posebnosti. Na mejnih prehodih so normalne čakalne dobe.
Cestne razmere
04. 06. 1998 08.32
Zaradi krajevnih ploh so ceste ponekod mokre in spolzke, po večini države pa so suhe in normalno prevozne.
Razmere na slovenskih cestah
01. 06. 1998 16.40
Ceste po državi so večinoma normalno prevozne. Promet poteka brez večjih posebnosti in zastojev. Na mejnih prehodih so normalne čakalne dobe, pri prestopu meje v Dolgi vasi pa je za tovorna vozila približno eno uro čakanja.
Razmere na cestah
01. 06. 1998 08.40
Zaradi lokalnih padavin so ceste ponekod še mokre in spolzke, večinoma pa normalno prevozne. Promet poteka brez večjih posebnosti in zastojev.
Človek kamene dobe že opravljal operacije glave
01. 06. 1998 08.27
Mednarodna skupina arheologov in zdravnikov je odkrila, da so operacije glave naši daljni predniki opravljali že med leti 3500 in 2500 pred našim štetjem. Strokovnjaki so med 113 lobanjami našli tudi pet takšnih, za katere so ugotovili, da so jih odprli s kamnitim orodjem.