dobili
Višja minimalna plača
01. 08. 2000 08.06
Z današnjim dnem se minimalna plača, ki je julija znašala 77.010 tolarjev bruto, zviša še za 4,9 odstotka. V skladu z zakonom o minimalni plači je tako opravljena uskladitev minimalne plače z rastjo bruto domačega proizvoda (BDP) v minulem letu. Ker se je BDP lani okrepil za 4,9 odstotka, se bo za prav toliko zvišala minimalna plača. Po novem tako znaša 80.783 tolarjev bruto, prejemniki pa jo bodo dobili pri izplačilih plač za avgust, torej septembra. Zakon o minimalni plači namreč določa, da se minimalne plače usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin, poleg tega pa se uskladitev opravi tudi največ za odstotek rasti BDP v preteklem letu, ki ga ugotovi državni statistični urad.
Mirovni proces se bo nadaljeval
31. 07. 2000 16.08
Izraelski zunanji minister David Levi je sinoči ameriški državni sekretarki Madeleine Albright v telefonskem pogovoru zagotovil, da se bo pri glasovanju o nezaupnici premieru Ehudu Baraku, o kateri bodo odločali danes, vzdržal, je poročal izraelski radio. Levi je Baraku postavil ultimat, da bo v sredo odstopil, če do takrat ne bo resnih prizadevanj za oblikovanje vlade nacionalne enotnosti z desno opozicijo.
Manchester United z modernimi dresi
30. 07. 2000 20.25
Vodstvo nogometnega kluba Manchester United je sporočilo, da bodo njegovi igralci dobili nove drese, izdelane po najmodernejši tehnologiji. Dresi, ki bodo ohranjali stabilno telesno temperaturo skozi vso tekmo, so novost na trgu, pričakujejo pa, da bodo povečali učinek igralcev.
Koliko strani je na spletu?
28. 07. 2000 21.20
Raziskovalna družba je objavila raziskavo, v kateri so pokazali, da je svetovni splet veliko večji, kot ga lahko pokrivajo celo najbolj izpopolnjeni iskalniki, kot so AltaVista, Google ali Yahoo! Del mreže, ki ni dostopen iskalnikom so strokovnjaki ponavadi imenovali >>nevidna mreža<<, raziskovalna skupina iz Južne Dakote pa se je uprla tovrstni klasifikaciji in ga poimenovala >>globoka mreža<<.
Samaranch obiskal Atene
27. 07. 2000 12.21
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch je v ponedeljek obiskal Atene, da bi si ogledal, kaj mora mesto še narediti za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2004. Izrazil je zadovoljstvo s tem, da so mestni prireditelji že nadoknadili velike zamude v organizaciji, vendar opozarja, da se s tem prireditelji še ne smejo zadovoljiti. ''Ne smejo se zadovoljiti z ničemer. Vse preizkušnje bodo opravili šele, ko bodo igre leta 2004 končane. Do takrat pa bodo morale Atene vsak dan opraviti nov test,'' je dejal Samaranch. MOK je mestnim prirediteljem maja letos dal na voljo 100 dodatnih dni, ko bodo morali nadoknaditi vse zaostanke v organizaciji. ''Menim, da bomo šele takrat dobili jasnejšo sliko o tem, kako Atene napredujejo,'' je povedal predsednik MOK. Samaranch je še opozoril, da morajo prireditelji še veliko postoriti na področju varnosti. Grški ministrski predsednik Costas Simits mu je že zagotovil, da Atene na tem področju delajo s polno paro. Senco dvoma na varnost je namreč vrgel junijski umor britanskega diplomata v grški prestolnici.
Odslej tudi košarkarji plačujejo
26. 07. 2000 17.27
Košarkarji ameriške poklicne lige NBA odslej ne bodo več le delojemalec, ampak bodo finančne transakcije potekale tudi v obratni smeri, torej bodo igralci plačevali lastnikom klubov. To so sklenili že v sezoni 1998/99 ob stavki igralcev, določbo pa bodo začeli uresničevati v novi sezoni in bo trajala vse do leta 2007. Vsak igralec bo lastniku kluba odstopil 10-odstotkov plače, s čimer bodo lastniki v prvem letu dobili 150 milijonov dolarjev, do izteka pogodbe pa blizu pol milijarde dolarjev. Plačilu bodo zavezani skoraj vsi igralci v ligi, z izjemo tistih, ki prejemajo le minimalno plačo. ''Marsikdo je verjetno že pozabil na obljubo in bo verjetno kar presenečen, ko se bo spomnil na plačilo. Deset odstotkov ni mačji kašelj,'' je dejal Pat Garrity (Orlando Magic), ki je bil izvoljen za finačnega vodjo sindikata igralcev.
Jelinčič o zlorabah v zdravstvu
24. 07. 2000 14.03
Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS) je na vlado in ministrstvo za zdravstvo naslovila pobudo, v kateri zahteva, da se preveri stanje na področju podeljevanja zdravstvenih koncesij oziroma zasebne zdravstvene dejavnosti, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Izpostavil je primer Zdravstvenega doma Kočevje, kjer naj bi z žigom in podpisom zdravnice dejansko delalo več zdravnikov, ki niso dobili koncesije za opravljanje svojega dela, kar po njegovem pomeni zlorabo uradnega položaja in pravic. Pogoj za kvalitetne zdravstvene storitve je dobra, dobro vodena in registrirana mreža bolnišnic, vendar pa takega stanja danes nimamo, je ugotovil Jelinčič. Zdravstvena dejavnost je razdrobljena, ministrstvo pa nima pregleda nad podeljenimi koncesijami, zaradi česar prihaja do velikih zapletov.
Rusi dobili odlog plačila dolga
23. 07. 2000 12.23
Nemška vlada se je odločila, da bo Rusiji reprogramirala dolgove v višini 3,8 milijarde dolarjev. Dolg izhaja iz obdobja Sovjetske zveze, povrnjen pa naj bi bil do konca leta 1999. Po odločitvi nemške vlade bo Rusiji plačilo dolga omogočeno do leta 2016.
Wu Yanyan suspendirana
18. 07. 2000 12.51
Kitajska plavalna zveza je zaradi uživanja steroidov za štiri leta suspendiralo svojo zvezdnico in svetovno rekorderko na 200 metrov mešano Wu Yanyan, ki se tako ne bo mogla udeležiti olimpijskih iger v Sydneyju, so danes poročali kitajski mediji.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Končana pogajanja o odškodninah
16. 07. 2000 14.32
S sklepno konferenco, podpisom ameriško-nemškega sporazuma in skupno izjavo se bodo jutri v Berlinu končala dolgotrajna pogajanja o izplačilu odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v času nacizma. Sklepno izjavo bodo podpisale vse pogajalske strani, ki so sodelovale na poldrugo leto trajajočih pogajanjih - poleg Poljske in Češke so bile v neposredna pogajanja vključene še Rusija, Belorusija in Ukrajina.
Valkarton začenja na novo
16. 07. 2000 11.00
V Valkartonu bodo ta teden dobili naročene rezultate podrobne analize barve novega dobavitelja te surovine, ki jo potrebujejo za proizvodnjo embalaže Pure Pak. Novi dobavitelj iz Nemčije je že predložil vse ustrezne certifikate o neoporečnosti njihovega proizvoda, po že izvedeni analizi zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pa so se v Valkartonu odločili, da potrebne količine barve pri tem proizvajalcu takoj naročijo. Vzorce in te nove pošiljke bodo pred uporabo ponovno analizirali, so sporočili iz Valkartona.
Mura načrtuje uvrstitev v sam vrh
14. 07. 2000 20.04
Nogometni klub Mura je dober teden pred pričetkom domače prvoligaške sezone 2000/01 razgrnil tekmovalne cilje. Vodstvo kluba načrtuje uvrstitev v zgornjo polovico prvoligaške lestvice, potihem pa računajo še na višjo uvrstitev.
Perutnina Ptuj zamrznila priprave
12. 07. 2000 13.46
Perutnina Ptuj je začasno zamrznila priprave na začetek obratovanja mešanega proizvodnega podjetja v federaciji Bosna in Hercegovina (BiH). Do dokončne registracije skupnega podjetja Perutnine Agrokomerc še ni prišlo, ker v nekdanjem živilskopredelovalnem velikokladuškem gigantu, Agrokomercu, še ni razčiščen postopek privatizacije, saj gre za premoženje, ki je po nekaterih razlagah že v polovični lasti zaposlenih in bivših zaposlenih. Kot sporočajo iz Perutnine Ptuj, v družbi sicer ves čas vzpostavljanja vzreje in predelave piščančjega mesa v federaciji BiH, poudarjajo, da se bo vložek Agrokomerca v mešano podjetje, v prihodnosti tako ali tako lastninil po zakonih in standardih veljavnih za federacijo BiH. Če bo del premoženja Agrokomerca že obnovljen in v funkciji, bodo lastniki pač dobili bistveno več, kot je vredno sedanje, v vojni poškodovano in nefunkcionalno premoženje. Zaradi tega se je, na prigovarjanje federalne Agencije za privatizacijo, v razčiščevanje privatizacije Agrokomerca, vključil tudi Urad Visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, ki je z zamrznitvijo procesa privatizacije v Agrokomercu, povzročil tudi zastoj uresničevanja poslovnega načrta Perutnine Agrokomerc.
Na IJS razvili nov računalniški sistem
12. 07. 2000 13.45
Na Odseku za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) so razvili računalniški sistem GOVOREC za govorjenje slovenskih besedil, ki so ga na posebni prireditvi podarili vsem slabovidnim in slepim Slovenije v smislu uporabe znanstvenih dosežkov za bolj humano družbo. Ocenjena vrednost darila je okoli sto milijonov tolarjev. Namen te akcije je slepim in slabovidnim olajšati težave vsakodnevnega življenja. Hkrati želijo z odmevno akcijo opozoriti javnost na probleme invalidnih ljudi. Pri nas je namreč še vedno veliko arhitekturnih ovir, ki invalidom onemogočajo gibanje oziroma vožnjo z invalidskim vozičkom, pa tudi zaposlovanje invalidov je v zadnjih letih bistveno otežkočeno oz. se znižuje, itd. S podpisanim dogovorom z IJS so se Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika iz Škofje Loke in Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane tako zavezali, da bodo skrbeli za brezplačno distribucijo sistema med slepe in slabovidne v Sloveniji. Sistem GOVOREC bo namreč dosegljiv na vseh treh omenjenih lokacijah. Vsi slepi in slabovidni Slovenije bodo dobili sistem brezplačno, potrebno pa je podpisati sprejem in ne dovoliti nadaljnjega kopiranja. Sistem se zapiše na CD, ker je za disketo preobsežen.
Alshammarjeva in Popov kralja šprinta
10. 07. 2000 09.05
Švedinja Therese Aalshammar in Rus Aleksander Popov sta kralja šprinta na letošnjem evropskem prvenstvu v plavanju. Danes sta oba zmagala še na 50 m prosto, pred tem pa sta bila oba uspešna tudi na 100-metrski razdalji. V ženski konkurenci sta preostali odličji osvojili Nizozemka Wilma van Rijn in Ukrajinka Olga Mukomol, v moški pa Nizozemec Pieter van den Hoogenband in Italijan Lorenzo Vismara.
Prvaki Pirančani
10. 07. 2000 08.38
Igralci Pirana so novi državni prvaki v inline hokeju. Na finalnem turnirju v dvorani Podmežakla na Jesenicah so v finalni tekmi premagali Mission Asa Naklo s 3:1. Gole za zmagovalce sta dosegla hokejista ljubljanske Olimpije J. Vnuk (2) in Ciglenečki, za poražence pa je bil uspešen hokejist kranjskega Triglava Razinger. V malem finalu pa je moštvo Polar Bear premagalo LCU Lukovico s 5:3.
Jugoslovani bodo dobili denar
09. 07. 2000 19.06
Švicarske finančne oblasti so odločile, da ne bodo več ovirale izplačila nagrade jugoslovanski nogometni zvezi, ki si jo je priigrala z uvrstitvijo v četrtfinale evropskega prvenstva. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je jugoslovanska nogometna zveza zasebna institucija in torej ni pod nadzorom predsednika Slobodana Miloševića.
Kovinarji dobili višje plače
06. 07. 2000 13.40
Pogajanja o tarifnem delu kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije so se, kljub začetnim težavam in dokaj neprijaznem odnosu delodajalcev, zaenkrat končala uspešno; zelo težko smo namreč dosegli, da se izhodiščne plače s 1. julijem povišajo za 2,15 odstotka, pogajanja se nadaljujejo v septembru, saj ne bomo odstopili od zahteve po 10-odstotnem povišanju izhodiščnih plač v naši dejavnosti, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Albert Vodovnik.
Aretirali lastnika nočnega kluba
06. 07. 2000 08.11
Grška policija je v največjem grškem nočnem klubu aretirala lastnika zaradi suma nelegalnega zaposlovanja priseljenih plesalk. Kot so povedali na policiji, so dobili namig, da je lastnik kluba Million Dollars vpleten v verigo, ki naj bi se ukvarjala z nelegalnim zaposlovanjem tujk. Med drugim je pred nekaj tedni prišlo tudi do incidenta, ko je skupina ljudi v znak protesta proti izkoriščanju priseljenk uničila sosednji nočni klub. V Grčijo se letno priseli na tisoče ljudi iz vzhodne Evrope in Azije, ki želijo najti delo v Grčiji ali drugih državah članicah EU.
Pukšičeva komisija zahteva dokumentacijo
05. 07. 2000 16.33
Pukšičeva preiskovalna komisija je sklenila od pristojnih organov nemške zvezne dežele Bavarske zahtevati, naj v dresdenski banki v Münchnu zasežejo dokumentacijo podjetja Finex, in sicer tisto, ki zadeva poslovanje tega podjetja z Elanom in po kateri naj bi ta sredstva nakazovalo nekdanjemu Centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije. Franc Pukšič napoveduje, da bodo to dokumentacijo, ko jo bodo dobili, pregledal finančni strokovnjak. Na tej podlagi bo mogoče ugotoviti, ali je denar begunjskega Elana odtekal na nekdanji centralni komite zveze komunistov Slovenije.
OracleMobile predstavil novo storitev
03. 07. 2000 18.41
OracleMobile, podružnica Oracla, je predstavil novo storitev, imenovano Ask@OracleMobile, ki omogoča dostop do spletnih vsebin številnim mobilnim napravam, ki nimajo vgrajenega spletnega brskalnika. Tako bodo uporabniki pagerjev, mobilnih telefonov ter dlančnikov brez podpore WAP lahko tekstovno dostopali do želenih vsebin. Uporabniki bodo poslali tekstovno sporočilo, ki bo vsebovalo ključno besedo, nazaj pa bodo dobili npr. informacije o stanju na cestah, vremenu ipd. Najlepše pri storitvi pa je verjetno to, da je popolnoma brezplačna.
Parada ljubezni po vsem svetu
03. 07. 2000 12.40
Berlinska Parada ljubezni (Love Parade), največja techno zabava na svetu, je v svojem 12 letu začela pohod po vsem svetu. ''Oče'' parade Dj Dr. Motte jo je začel uspešno ''izvažati''. ''Prepričan sem, da bo najkasneje leta 2002 Parada ljubezni potekala na vseh petih celinah,'' je nedavno izjavil tiskovni predstavnik parade Enric Nitzsche. ''Za parado se zanimajo tako v Chicagu kot v Sydneyu, Hong Kongu, Cape Townu, Moskvi, Ciudade de Mexicu, Torontu, Koebenhavnu, Stockholmu, Varšavi in Madridu.''
Stroga kazen za Portugalce
02. 07. 2000 16.54
Portugalsko nogometno zvezo in nekatere najbolj vročekrvne nogometaše te države je evropska nogometna zveza (UEFA) strogo kaznovala zaradi nešportnega obnašanja tik pred koncem in po polfinalni tekmi letošnjega EP med Portugalsko in Francijo, ki so jo po podaljških dobili svetovni prvaki. Skupna denarna kazen, ki jo bodo morali Portugalci plačati v blagajno UEFA, znaša 107.000 dolarjev, trije nogometaši pa so skupno za skoraj dve leti suspendirani z mednarodnih tekmovanj pod okriljem te zveze.
Novi upravniki hotelov v Črni gori
01. 07. 2000 11.43
Črnogorski svet za lastninjenje se nadeja, da bo do konca leta s tujimi ''strateškimi'' partnerji sklenil pogodbo o upravljanju desetih hotelov na črnogorskem primorju, enega pa naj bi prodal. Podgoriške Vijesti pišejo, da so bili za nekatere črnogorske hotele zelo zainteresirani Slovenci, da pa so prednost, kot kaže, dobili Francozi. Pogajanja s Francozi o upravljanju hotelov Fjord v Kotorju, Plaža v Hercegnovem ter Sveti Stefan, Miločer, Maestral in Kraljičina plaža v Miločerju naj bi bila že končana, Vijesti pa pišejo, da se je za nakup hotela Maestral in upravljanje hotela Kraljičina plaža močno zanimalo slovensko podjetje HIT.
Slovesno ob dnevu policije
01. 07. 2000 08.39
V športnem parku Policijske akademije v Tacnu je včeraj potekala osrednja slovesnost ob dnevu slovenske policije, 27. juniju. Pripadniki slovenske policije so si ta dan izbrali v spomin na prepričljivo vlogo v desetdnevni junijski vojni, ko so skupaj s slovenskim narodom odločno varovali mlado slovensko državo. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil notranji minister Peter Jambrek, zbrane pa sta priložnostno nagovorila tudi predsednik republike Milan Kučan in generalni direktor policije Marko Pogorevc.
Bo Bajuk prisluhnil beguncem?
30. 06. 2000 21.37
Slovenska sekcija nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) je včeraj predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala pismo, v katerem ga je seznanila z delom te organizacije na področju varstva človekovih pravic beguncev. Predvsem pa so v pismu izpostavili kritične pripombe, ki jih delijo z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami v zvezi s položajem beguncev v Sloveniji. Kot so sporočili iz AIS, je bil njihov namen Bajuka seznaniti s številnimi dolgoletnimi težavami, ki kažejo na izjemno restriktivno slovensko begunsko politiko, in opozoriti na nekatere aktualne probleme. V vednost pa so mu poslali tudi zahteve nevladnih organizacij, ki so jih na vlado naslovili v zadnjem letu.
Francozi v črnogorskem primorju
30. 06. 2000 12.38
Črnogorski svet za lastninjenje se nadeja, da bo do konca leta s tujimi ''strateškimi'' partnerji sklenil pogodbo o upravljanju desetih hotelov na črnogorskem primorju, enega pa naj bi prodal. Podgoriške Vijesti pišejo, da so bili za nekatere črnogorske hotele zelo zainteresirani Slovenci, da pa so prednost, kot kaže, dobili Francozi.
Slovenske mlekarne z združenimi močmi
29. 06. 2000 22.26
Skupščina Ljubljanskih mlekarn, na kateri je bilo zastopanega skoraj 85 odstotkov kapitala, je danes sprejela sklep o združitvi s pripojitvijo Mariborske mlekarne, ki so ga v ponedeljek na seji skupščine podprli tudi delničarji mlekarske družbe iz Maribora. Novo podjetje naj bi začelo poslovati 1. januarja 2001, obe družbi, ki trenutno zaposlujeta 1145 delavcev, pa naj bi letos ustvarili 38 milijard tolarjev prihodkov.
Končana zgodba Tama
29. 06. 2000 22.23
Zgodba o prodaji bivšega mariborskega giganta Tama je po številnih zapletih končana. Konzorcij kupcev, ki je nastal na pobudo Slovenske razvojne družbe (SRD) je namreč danes, z izjemo are, ki jo je plačal že pozimi, poravnal 9 milijard tolarjev in pol težko kupnino. Stečajni upravitelj mariborskega Tama Mirko Žagar je danes prejel preostalih 90 odstotkov kupnine za nakup glavnine Tamovega premoženja. Po Žagarjevih besedah bodo kupnino porabili za poravnavo hipotekarnih oz. prednostnih upnikov ter delavcev po družbah do višine izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. Skupno izplačilo za hipoteke znaša približno 4,6 milijarde tolarjev, delavci pa bodo dobili 4,35 milijarde tolarjev.