dogovora
Barak in Clinton brez dogovora
13. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je v nedeljo zvečer dve uri pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom o možnostih za mir na Bližnjem vzhodu. Barak je po pogovorih izjavil, da sta razmišljala o načinih uveljavitev sklepov, ki so jih dosegli na pogovorih minuli mesec v Sharm el-Sheikhu, vendar ni bil pesimistično razpoložen glede efektnosti tega srečanju. Barak je še dejal, da je že julija v Camp Davidu pričakoval, da bodo sprejeli dolgoročne ukrepe za dosego miru, vendar ni dobil ustreznih znakov z arabske strani. Ameriški in izraelski funkcionarji so se po pogovoru s Clintonom razdelili na manjše skupine za bolj intenzivne pogovore. Clinton je Baraku tudi povedal o vrsti pogovorov, ki jih je imel s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom v četrtek. Arafat je ponovil palestinsko zahtevo, da na palestinska področja pridejo mednarodne sile ZN, kar pa je Clinton zaradi izraelskega nasprotovanja zavrnil.
Več izplačanih pokojnin
12. 11. 2000 00.00
V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je povečalo povprečno število izplačil vseh pokojnin in drugih dajatev glede na december lanskega leta za 0,4 odstotka ali v povprečju za 2711. V mesecu oktobru je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) izplačal skupno 644.460 pokojnin in drugih dajatev, kar je 5571 ali 0,9 odstotka več v primerjavi z decembrom 1999. Večje število uživalcev je predvsem posledica rasti uživalcev pokojnin, varstvenega dodatka in dajatev iz invalidskega zavarovanja, ugotavlja ZPIZ.
Piran dolguje izolski bolnišnici
02. 11. 2000 00.00
Danes je bil na pogovorih med županjo občine Piran Vojko Štular in direktorjem Splošne bolnišnice Izola (SBI) Tomažem Gantarjem o načinu izvršbe pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Kopru, dosežen sklep o dveh sporazumih. Sodba piranski občini nalaga plačilo dolžnega zneska SBI v višini 750 milijonov tolarjev, zakoniti rok za plačilo dolžnega zneska je potekel 11. oktobra letos.
Maradona športni direktor Almagra
27. 10. 2000 00.00
Novi športni direktor argentinskega prvoligaškega kluba Almagra je postal nekdanji nogometni zvezdnik Diego Maradona in bo kot kaže že v soboto odpotoval iz Kube v svojo domovino. To je nekoliko presenetljivo, saj naj bi Maradona šele konec leta končal svoje zdravljenje odvisnosti od droge na Kubi.
Nadaljevanje izraelsko-palestinskega nasilja
24. 10. 2000 00.00
Davi so izraelski vojaki s tanki napadli palestinsko mestece Beit Ošalah . Po poročilih izraelske televizije v napadu na to mestece nihče ni bil ranjen. Spopadi se nadaljujejo tudi v Hebronu in na Zahodnem bregu, kjer je bil en Palestinec ubit, štirje pa ranjeni.
Konstituiranje državnega zbora
24. 10. 2000 00.00
Državni zbor bo formalno konstituiran, ko bo potrjen en mandat več od polovice, se pravi šestinštirideset mandatov. Za konstituiranje je potrebno izvoliti tudi vodstvo, se pravi predsednika in tri podpredsednike. Tudi za te položaje pa bodo potrebna pogajanja.
Brez dogovora Kitajske z EU
24. 10. 2000 00.00
Pogajalci Kitajske in Evropske unije so se danes razšli brez dogovora o sporih glede uresničevanja dogovora o vključitvi Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), ki je bil podpisan maja letos, se je izvedelo iz diplomatskih virov v Pekingu. Evropski komisar za trgovino Pascal Lamy je po današnjem večurnem srečanju s kitajskim ministrom za zunanjo trgovino Shi Guangshengom odpotoval iz Pekinga. Med glavnimi spornimi vprašanji naj bi bilo za EU odprtje zavarovalniških trgov. Kot trdijo v Bruslju, naj bi se Kitajska v majskem dogovoru obvezala, da bo v roku 60 dni evropskim zavarovalniškim družbam dodelila sedem licenc, čemur pa Peking oporeka.
Izraelci spet zaprli letališče v Gazi
23. 10. 2000 00.00
Izrael je danes spet zaprl letališče v Gazi, tako da nekemu jordanskemu letalu niso dovolili pristati, so sporočili palestinski viri. Izraelski premier je minuli teden po dogovoru na vrhu v Šarm el Šejku ukazal odprtje letališča na palestinskem avtonomnem območju. Zaradi nadaljevanja nasilja na palestinskih ozemljih pa je Barak včeraj sklenil, da se Izrael začasno umika iz mirovnega procesa.
Izrael zavrnil resolucijo ZN
21. 10. 2000 00.00
Izrael je zavrnil resolucijo Generalne skupščine ZN, v kateri je obsodila izraelsko nasilje nad Palestinci. Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je resolucija namerno prezrla dejstvo, da palestinske oblasti pripravljajo krvave spopade in da so odgovorne za nespoštovanje dogovora iz Šarm el Šejka.
Častnik sodeloval v bombnih atentatih
21. 10. 2000 00.00
Nekdanji častnik ameriške vojske Ali Mohamed je priznal sodelovanje z Osamo Bin Ladnom pri napadih na dve ameriški ambasadi leta 1998 v Afriki, v katerih je umrlo 224 ljudi.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Nemiri na palestinskih ozemljih
20. 10. 2000 00.00
Po palestinskih podatkih je izraelska vojska na Zahodnem bregu in območju Gaze danes ustrelila šest Palestincev, prek 200 pa jih je bilo ranjenih. Ranjenih je bilo tudi pet izraelskih vojakov. Od začetka spopadov 28. septembra je število smrtnih žrtev naraslo na 120. Izraelci in Palestinci se medsebojno obtožujejo, da ne spoštujejo dogovora iz Šarm el Šejka. Izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je poudaril, da palestinske oblasti niso dovolj poskrbele za ustavitev nasilja, Palestinci pa trdijo, da izraelska stran ni odpravila zapor palestinskih ozemelj. Pooblaščenec Palestinske osvobodilne organizacije za Jeruzalem, Feisal Huseini, je izraelskemu premieru Ehudu Baraku očital, da je ustvaril najslabše možne pogoje za boljše odnose med stranema. V dogovoru iz Šarm el Šejka je Izrael obljubil, da bo umaknil svoje enote z avtonomnih palestinskih ozemelj ter znova odprl meje, ceste in letališče v Gazi. Palestinska stran se je obvezala, da bo ustavila nemire.
Podpisali skrivni varnostni sporazum
18. 10. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.
Nafta Lendava prodaja delež v Geoplinu
18. 10. 2000 00.00
Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji dala soglasje Nafti Lendava, da lahko proda svoj 4,77-odstotni lastniški delež v podjetju Geoplin. Nafta Lendava lahko tako proda svoj lastniški delež slovenjgraškemu podjetju Ekopur, s čimer se je strinjal tudi Naftin največji lastnik, naftna družba Petrol. Svetovalec predsednika uprave Petrola Franci Perčič je za STA povedal, da so v Petrolu podpirali prodajo Naftinega deleža podjetju Ekopur, O znesku, ki ga bo Nafta iztržila, pa ni želel govoriti. Po pisanju časnika Finance naj bi Nafta svoj delež v Geoplinu prodala za nekaj več kot milijardo tolarjev.
Slovenija podpira mirovna prizadevanja
18. 10. 2000 00.00
Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Slovenija pozdravlja rezultate bližnjevzhodnega vrha v egiptovskem Šarm el Šejku in upa, da bosta obe strani izpolnili obveznosti. Hkrati je v današnjem sporočilu za javnost izrazilo globoko obžalovanje in zaskrbljenost zaradi napetosti in spopadov med Izraelci in Palestinci, ki so v preteklih tednih terjali številne žrtve. Nadaljnje naraščanje napetosti ima lahko daljnosežne posledice za stabilnost celotne regije.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Danes zaključek izrednega vrha
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci bližnjevzhodnega vrha v Šarm el Šejku so zgodaj davi po 16 urah pogajanj, ki doslej niso prinesla kakega pomembnejšega premika, za kratek čas prekinili
Bližnjevzhodni vrh končan
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci izrednega bližnjevzhodnega vrha, ki se je po dveh dneh danes končal v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, na njem pa so Izraelci in Palestinci dosegli dogovor o ustavitvi nasilja na palestinskih avtonomnih ozemljih, ob koncu srečanja niso kazali pretiranega optimizma.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Chevron in Texaco ponovno o združitvi
14. 10. 2000 00.00
Ameriški naftni družbi Chevron in Texaco sta obnovili pogovore o združitvi. V
V Štanjelu bodo uredili komunalno infrastrukturo
12. 10. 2000 00.00
Minister za okolje in prostor Andrej Umek in župan občine Komen Uroš Slamič sta danes v Štanjelu podpisala dogovor med ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in Občino Komen o skupnih ukrepih za ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela. MOP bo v višini do 50 odstotkov sofinanciralo izdelavo projektne dokumentacije in investicije v ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela, katerih skupna ocenjena vrednost znaša okoli 300 milijonov tolarjev, so sporočili z MOP. Poleg tega bo MOP pomagalo pri pridobitvi dodatnih finančnih sredstev v te namene, tako iz evropskih skladov kot tudi iz drugih ministrstev, Občina Komen pa bo v enem letu od sklenitve dogovora pridobila vsa potrebna soglasja in upravna dovoljenja za začetek izgradnje komunalne infrastrukture. Vsa potrebna gradbena dela naj bi se zaključila konec leta 2002, so še sporočili z MOP. Štanjel predstavlja enega najpomembnejših turističnih krajev na Primorskem, ki ga obiskujejo domači in tuji turisti. Spada med najbolj ogrožene in hkrati najkvalitetnejše objekte kulturne dediščine Slovenije, manjkajoča komunalna infrastruktura na območju Štanjela pa še posebej zavira nadaljnji razvoj tega kraja.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Nove članice na evropskih volitvah 2004
04. 10. 2000 00.00
Evropski parlament se je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zavzel za tak časovni potek širitvenega procesa, da bi prve nove članice lahko sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev v letu 2004.
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.
Praški Lear bo gostoval v MGL
19. 09. 2000 00.00
Ansambel gledališča Divadlo Komedie iz Prage bo 29. septembra Mestnemu gledališču ljubljanskem (MGL) vrnil spomladanski obisk in se v Ljubljani ob 20. uri predstavil s klasičnim dramskim delom, Shakespearovim Kraljem Learom v režiji Michala Dočekala. Nosilec naslovne vloge je Miloslav Mejzlik. MGL je 27. maja v Pragi gostovalo s komedijo Sluga dveh gospodarjev.
Vlada in avtoprevozniki še vedno brez dogovora
16. 09. 2000 00.00
Predsednik predsedstva Sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS) Štefan Kocjančič tudi po drugem dnevu pogajanj z vladno pogajalsko skupino ne vidi bistvenega napredka v zbližanju stališč glede zahtev prevoznikov. Po približno štiriurnih pogajanjih je dejal, da še vedno vztrajajo pri osnovnih zahtevah, med katerimi je izpostavil 50-odstotno znižanje višine trošarine za plinsko olje za vse poklicne prevoznike. Vodja vladnih pogajalcev Peter Verlič pa je ocenil, da je prišlo do določenega napredka pri nekaterih zahtevah SAS, med katerimi je izpostavil ustanovitev zbornice cestnih prevoznikov, čimprejšnjo pripravo osnutka predloga zakona o prevozih v cestnem prometu in sprememb obstoječega pravilnika o delitvi dovolilnic za mednarodne cestne prevoze, s katerim bi povečali nadzor nad delitvijo dovolilnic. V teh točkah sta pogajalski skupini vlade in SAS usklajeni, je dodal državni sekretar za prometno politiko. Trošarine pa tudi po njegovih pojasnilih še
Protesti se širijo
15. 09. 2000 00.00
Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.
Slovenija in EU podpisali vinski sporazum
14. 09. 2000 00.00
Strokovnjaki Evropske komisije in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so danes v Ljubljani zaključili pogajanja o t.i. vinskem sporazumu, ki ureja medsebojno priznanje preferencialnih kvot ter medsebojno priznanje, varstvo in nadzor imen alkoholnih in aromatiziranih pijač ter imen vin. "Izjemno pomembno je, da je bil dosežen dogovor, na osnovi katerega se na celotnem območju EU vzajemno priznava in varuje celoten predlagan seznam imen vin", je ob zaključku pogajanj povedal vodja slovenske strani, državni sekretar na MKGP Franc But.
<SPAN style="COLOR: black
14. 09. 2000 00.00
Na ministrstvu za zdravstvo so bili včeraj pogovori med predstavniki zdravniškega sindikata Fides in vladno pogajalsko skupino. Kot
Oblikovan osnutek dogovora
14. 09. 2000 00.00
Predstavniki belgijskih avtoprevoznikov in belgijske vlade so uspeli oblikovati osnutek dogovora o nadomestilu za visoke cene dizelskega goriva. Popoldne naj bi ga predstavili avtoprevoznikom, ki že nekaj dni blokirajo ceste po vsej državi.