dokazov
Zavrnitev Tevževe zahteve
06. 07. 2000 20.08
Vrhovno sodišče je zahtevo, da imenovanje Marjana Podobnika za predsednika uprave Telekoma zadržijo do končne razsodbe o tem, ali je bil imenovan zakonito ali ne, zavrnilo, saj dokazov, da bo Telekom v nasprotnem primeru utrpel hujšo škodo, ni. O tem, ali je vlada Marjana Podobnika imenovala nezakonito, bo ljubljansko okrožno sodišče, kamor je tožbo zoper Telekom vložil Stojan Zdolšek odločalo šele po sodnih počitnicah. Na vrhovnem sodišču, kjer vlado toži Tevž, pa utegnejo o zadevi razpravljati že naslednji teden.
Mobilni telefoni ne ogrožajo zdravja
28. 06. 2000 15.55
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes v Ženevi sporočila, da doslej ni zadostnih dokazov o tem, da bi sevanje mobilnih telefonov ogrožalo zdravje. WHO še opozarja, da so potrebne nadaljnje raziskave o vplivu sevanja mobilnih telefonov in oddajnikov na povečanje možnosti za razvoj raka v glavi ali vratu. Te raziskave bodo potekale vsaj še tri do štiri leta, WHO pa meni, da do takrat na tem področju ni potrebna zaščitna zakonodaja nacionalnih vlad.
V Slovenj Gradcu zajeli kriminalno združbo
15. 06. 2000 13.55
Kriminalisti in policisti policijske uprave Slovenj Gradec so v sredo zjutraj v načrtovani akciji odvzeli prostost enajstim osebam, za katere obstaja sum, da so storile več organiziranih kaznivih dejanj. Osem oseb so tudi pridržali, so sporočili iz slovenjgraške policijske uprave. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil in izvajajo postopke za zagotovitev in zavarovanje dokazov v kazenskem postopku.
Politična zarota proti Gusinskemu?
15. 06. 2000 13.54
Ruski medijski mogotec Vladimir Gusinski, ki so ga aretirali v torek, je prek svojih odvetnikov danes sporočil, da je njegova aretacija posledica ''politične zarote, ki so jo organizirali visoki predstavniki oblasti, ki menijo, da jih svoboda medijev ogroža''. Odvetniki Gusinskega so že vložili uradno pritožbo zaradi aretacije, ki je v Rusiji in svetu sprožila številne proteste. O pritožbi naj bi moskovsko sodišče odločalo 20. junija.
Ovržena tožba proti avtorju virusa
10. 06. 2000 11.02
Filipinski tožilci so v sredo končali obravnavo primera glavnega osumljenca za izdelavo ljubezenskega virusa, ki je prejšnji mesec okužil milijone osebnih računalnikov po svetu. Glavni državni tožilec Jaafar Dimaampao je sporočil, da agentom Nacionalnega urada za preiskovanje ni uspelo zbrati trdnih dokazov zoper Reonela Ramonesa, ki naj bi bil avtor virusa. Ramonesa so prejšnji mesec pridržali po preiskavi njegovega stanovanja, vendar je bil izpuščen zaradi pomanjkanja dokazov. >>Primer Ramones je zaključen. Nacionalni urad za preiskovanje nam je sporočil, da ne bodo vložili dodatnih dokazov zoper njega,<< je povedal Dimaampao. Virus I Love You naj bi po nekaterih ocenah povzročil milijarde dolarjev škode, ko je napadel 45 milijonov računalnikov v začetku maja.
Začenjajo se dnevi javnega prava
05. 06. 2000 08.23
V Portorožu se danes začenjajo 6. dnevi javnega prava, na katerih bodo sodelovali številni domači predavatelji, ki bodo obravnavali precej aktualne teme. Tridnevno srečanje sta pripravila ljubljanska pravna fakulteta in inštitut za javno upravo omenjene fakultete.
Clinton brez pravniškega dovoljenja?
23. 05. 2000 10.02
Odbor za presojo profesionalnega obnašanja pravnikov v ameriški zvezni državi Arkansas, ki deluje v okviru državnega vrhovnega sodišča, je priporočil, da se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu odvzame dovoljenje za opravljanje pravniškega poklica zaradi laganja pod prisego v tožbi Paule Jones. Clinton je po izobrazbi pravnik, registriran v Arkansasu. O priporočilu odbora bo sedaj odločalo sodišče v Little Rocku, Clintonovi odvetniki pa napovedujejo, da se bodo borili do konca oziroma morebitne pritožbe na vrhovno sodišče v Arkansasu.
Iskanje osumljencev
10. 05. 2000 10.15
Filipinski preiskovalci v okviru afere z računalniškim virusom ILOVEYOU, ki je v zadnjih dneh okužil več milijonov računalnikov v svetu, iščejo kakih deset osumljencev, je povedala danes filipinska policija. Včeraj je policija zaradi pomanjkanja dokazov izpustila glavnega osumljenca 27-letnega Reomela Ramonesa. Proti njemu pa naj bi vseeno sprožili sodni postopek zaradi kršenja zakona o preprečevanju računalniškega piratstva.
Domnevnega avtorja virusa ILOVEYOU izpustili
09. 05. 2000 13.22
Filipinska policija je danes Reomela Ramonesa po včerajšnjem zaslišanju v zvezi z računalniškim virusom ILOVEYOU zaradi pomanjkanja dokazov izpustila.
Preložitev seje Pukšičeve komisije
26. 04. 2000 20.14
Zaradi izrednega zasedanja parlamenta je bila vnovič prestavljena seja komisije, ki preiskuje afero Elan. Odgovore na vprašanja, ali je Elan financiral zvezo komunistov, finančnik Koder pa zavajal sodišča, naj bi Pukšičeva komisija tako skušala poiskati prihodnji četrtek.
Hitler pred smrtjo ''zlomljen človek''
20. 04. 2000 15.15
V Londonu so danes po 55 letih objavili tajne dokumente britanske obveščevalne službe o zaslišanju nekdanjega generala nemške SS Göttlieba Bergerja, na katerem je zaslišani dejal, da je bil Adolf Hitler teden dni pred smrtjo 30. aprila leta 1945 ''povsem zlomljen človek''.
Sojenje vodniku ameriške vojske
13. 04. 2000 08.10
V ameriškemu oporišču v nemškem mestu Vilseck na Bavarskem se je včeraj začelo sojenje vodniku ameriške vojske, ki je osumljen posilstva in umora 11-letne albanske deklice. Gre za prvega pripadnika Kforja obtoženega zločina, potem ko je lani 12. junija 50.000 Natovih vojakov lani vkorakalo na Kosovo.
Odkritje novih trupel
29. 03. 2000 16.28
Ugandska policija je na posestvu voditelja verske sekte Gibanje za obnovo desetih božjih zapovedi danes odkrila še 53 trupel. Vodja sekte Domenic Kataribabo je osumljen poboja več sto pripadnikov.
Tožba proti enemu od tatov oskarjev
22. 03. 2000 19.45
Za krajo 55 kipcev oskarjev se bo pred sodiščem zagovarjal le eden od obeh osumljencev. Enega od tatov so namreč danes zaradi pomanjkanja dokazov izpustili.
Pinochet se zahvaljuje sveti devici
19. 03. 2000 09.18
Nekdanji čilski diktator Augusto Pinochet je iz hvaležnosti za izpustitev iz hišnega pripora v Londonu in vrnitev v domovino dal izdelati marmornato ploščo v čast sveti devici večnega odrešenja, ki jo bodo na manjši slovesnosti pritrdili k nogam kipa svetnice v Santiagu, piše čilski časnik La Segunda. Čilska katoliška cerkev je bila v času Pinochetove diktature najpomembnejša opora žrtev diktature in njihovih svojcev. V cerkvah so zbirali poročila o izginulih in o hudodelstvih, ki danes predstavljajo del obremenilnih dokazov proti Pinochetu.
Clintonova oprana krivde v aferi ''Filegate''
17. 03. 2000 10.34
Neodvisni svetnik Bob Ray, ki je lani oktobra na položaju zamenjal Kena Starra, je objavil ugotovitve preiskave v zvezi z nezakonitim razpolaganjem z dosjeji Zveznega preiskovalnega urada (FBI). Ta po Rayjevih besedah ne vsebuje nobenih dokazov o vpletenosti predsednika Billa Clintona ali njegove soproge Hillary.
Obsodili pakistanskega serijskega morilca
16. 03. 2000 21.56
V Pakistanu se je končalo sojenje najhujšemu zločincu v zgodovini te države. 42-letni serijski morilec Javed Iqbal je v svoji hiši v mestu Lahore posilil in zverinsko umoril 100 otrok. Sodišče ga je obsodilo na smrtno kazen, umrl pa naj bi na enak način kot njegove žrtve.
Heroinska afera se še nadaljuje
16. 03. 2000 21.41
Andrej Hartman, ki je včeraj v Kranju dobil 15 let zapora zaradi tihotapljenja heroina, bo v kratkem še enkrat stopil pred sodnike. Tokrat mu obtožnica očita, da je skupaj z bratom organiziral prevoz skoraj 200 kg heroina iz Bolgarije v Slovenijo.
Iz zveze NATO so uhajale informacije
10. 03. 2000 20.49
Ameriško obrambno ministrstvo je priznalo, da so ob začetku napadov zveze NATO na Kosovu iz zveze NATO pricurljale informacije v javnost in je zato srbska vojska imela dostop do podatkov o ciljih napadov, je potrdil tiskovni predstavnik Pentagona Kenneth Bacon, piše ameriški časnik Washington Post v današnji izdaji.
Blaškić obsojen na 45 let zapora
03. 03. 2000 16.04
Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu je danes obsodilo nekdanjega hrvaškega generala Tihomira Blaškića na 45 let zaporne kazni zaradi etničnega čiščenja muslimanov med vojno v BiH. 39-letni Blaškić je prvi visoki vojaški predstavnik, ki ga je obsodilo haaško sodišče.
Športno razsodišče zavrnilo pritožbo
01. 03. 2000 21.13
Mednarodno športno razsodišče v Lausanni je zavrnilo pritožbo slovenskega in španskega daljinskega plavalca Igorja Majcna in Davida Mece Medine, ki sta se pritožila na štiriletno prepoved nastopanja zaradi domnevnega jemanja prepovedanega steroida nandralona. Plavalca sta se pred arbitražno komisijo zagovarjala, da je nandralon v njuno telo prišel z zaužitjem svinjskega mesa v Salvador de Bahiji.
NATO izziva Srbe na Kosovu?
25. 02. 2000 21.15
Dogodki v Kosovski Mitrovici in večkratne izjave ameriških predstavnikov ter predstavnikov zveze NATO govorijo o usklajenem načrtu, ki se je že večkrat potrdil, je včeraj izjavil namestnik jugoslovanskega premiera Nikola Šainović. Odpravnik poslov misije ZR Jugoslavije pri ZN Vladislav Jovanović pa je Varnostnemu svetu poslal jezno pismo, v katerem je zvezo NATO, še posebej pa ameriške vojake, obtožil nedostojnega, izzivalnega in arogantnega obnašanja do srbske manjšine v Kosovski Mitrovici.
Hišne preiskave pri Kohlu ne bo
22. 02. 2000 19.04
Državno tožilstvo v Bonnu, ki preiskuje domnevno vpletenost nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla v nepravilnosti pri financiranju krščanskih demokratov (CDU), je včeraj sporočilo, da pri Kohlu ne bo izvedlo hišne preiskave. O nalogu za hišno preiskavo, ki je bil izdan v petek, je namreč že poročala revija Der Spiegel, preiskava pa je uspešna le v primeru, če preiskovanec zanjo ne ve, je pojasnilo državno tožilstvo.
Jörg Haider turškega rodu?
19. 02. 2000 10.51
Po raziskavah turškega časnika Sabah obstaja veliko dokazov za trditev, da je vodja avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Jörg Haider turškega rodu. Časopis navaja, da beseda haider v nemškem jeziku nima nobenega pomena, je pa zelo podobna turškemu priimku Haydar. Avtor članka ugotavlja, da bi bil Haider lahko potomec janičarjev, ki so med leti 1480 in 1490 prek Italije vdrli na ozemlje današnje Avstrije in imeli otroke s tamkajšnjimi ženskami. Po neki drugi teoriji bi bilo poreklo avstrijskega politika mogoče razložiti s prvim turškim obleganjem Dunaja leta 1529. Ravno na območju Haiderjevega rojstnega kraja Bad Goisern naj bi namreč taborilo več turških enot. V časniku omenjajo tudi teorijo, po kateri bi bili Haiderjevi predniki lahko Turki, ki so v okolici njegovega rojstnega kraja ostali po drugem obleganju Dunaja leta 1683.
Latvija zahteva Kalejsa
17. 02. 2000 08.28
Latvijske oblasti so danes Avstralijo pozvale, naj pospeši izročitveni proces, ki bi omogočil, da domnevnega nacističnega vojnega zločinca Konrada Kalejsa predajo Latviji.
Sedem Jugoslovanov obtoženih terorizma
03. 02. 2000 09.04
Beograjsko vojaško sodišče je včeraj obtožilo sedem Jugoslovanov načrtovanja napadov proti jugoslovanskim politikom, med drugim tudi proti jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je danes poročala beograjska tiskovna agencija Beta.
Pripor za Heraka in Bažona
31. 01. 2000 19.46
Preiskovalni sodnik v Puli Svetislav Vujić je danes na podlagi doslej zbranih dokazov policije odredil 30 dni pripora za nekdanjega hrvaškega ministra za turizem Ivana Heraka in lastnika podjetja Mini-pam iz Labina Đanija Bažona, ki sta že v zaporu v Puli.
Belgija danes pred londonsko sodišče
25. 01. 2000 16.17
Belgijska vlada naj bi danes na najvišjem civilnem sodišču v Londnu vložila zahtevo, da nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta pregleda še ena skupina zdravnikov, je sporočilo belgijsko zunanje ministrstvo. Zahtevo naj bi vložil britanski odvetnik Richar Stein, ki ga je belgijska vlada pooblastila za zastopanje svojih interesov v zadevi Pinochet. Belgijska vlada naj bi se pripravljala tudi na postopek pred Mednarodnim sodiščem prava v Haagu. Poleg Španije, Francije in Švice je Belgija četrta država, ki zahteva izročitev nekdanjega čilskega diktatorja. Ponoven pregled Augusta Pinocheta, na osnovi neodvisnih dokazov medicinske skupine, zahteva tudi šest mednarodnih organizacij.
Zahteva po izročitvi ugrabiteljev
16. 01. 2000 12.03
Indija je od Pakistana uradno zahtevala, naj ji izroči pet ugrabiteljev letala indijske letalske družbe, ki so se konec decembra lani več dni zadrževali na letališču Kandahar na jugu Afganistana.
Haaško sodišče obsodilo pet bosanskih Hrvatov
14. 01. 2000 16.07
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je v procesu proti storilcem enega najbolj krvavih pokolov med vojno v BiH na šest do 25 let zapora obsodilo pet bosanskih Hrvatov, enega pa oprostilo. Sodišče jih je obsodilo zaradi brutalnega pokola najmanj 116 Muslimanov, aprila leta 1993 v vasi Ahmiči v osrednji Bosni.