dolgoročna

Rast zunanjega dolga na Hrvaškem
28. 04. 1999 07.47
Hrvaški zunanji dolg je konec minulega leta dosegel 8,49 milijarde dolarjev, kar je za 650 milijonov dolarjev več kot ob koncu tretjega trimesečja lani, je sporočila Hrvaška narodna banka. Večji del dolga, 7,9 milijarde dolarjev, odpade na srednje- in dolgoročna posojila, ki so se povečala za 699,8 milijona dolarjev. Preostali del dolga pa se nanaša na kratkoročna posojila, ki so bila manjša za 49,8 milijona dolarjev.

Hrvaški zunanji dolg konec leta 1998 dosegel 8,5 milijarde dolarjev
27. 04. 1999 17.33
Hrvaški zunanji dolg je konec minulega leta dosegel 8,49 milijarde dolarjev, kar je za 650 milijonov dolarjev več kot ob koncu tretjega trimesečja lani, je sporočila Hrvaška narodna banka.

Dobiček Microsofta poskočil skorajda za polovico
21. 04. 1999 14.31
Četrtletni dobiček vodilnega svetovnega proizvajalca osebnih računalnikov Microsoft je v tretjem davčnem četrtletju, ki se je zaključilo konec marca, zrasel na 1,92 milijarde dolarjev, v enakem lanskem obdobju je namreč znašal 1,34 milijarde dolarjev. Microsoftova rast dobička tako glede na enako obdobje lani znaša 43 odstotkov, botrovala pa ji je široka paleta ponujenih izdelkov, predvsem programska oprema za podjetja Office in programska oprema Windows NT za upravljanje računalnikov v podjetjih.

OVK dolgoročna grožnja srbskim silam, meni Cohen
15. 04. 1999 19.17
Osvobodilna vojska Kosova (OVK) pomeni dolgoročno grožnjo srbskim silam, je danes v ameriškem kongresu povedal ameriški obrambni minister William Cohen.

Podjetja elektrogospodarstva lani 18 milijard tolarjev izgube
30. 03. 1999 18.33
Podjetja slovenskega elektrogospodarstva so lansko leto sklenila s 17,9 milijarde tolarjev izgube. Vzroki so po mnenju Franca Žerdina, predsednika Združenja za energetiko pri GZS, poleg cene električne energije predvsem v dolgovih iz prejšnjih let. Kot je opozoril na današnji seji upravnega odbora omenjenega združenja, je dolgoročna zadolženost slovenskega elektrogospodarskega sistema (EES) za najete investicijske kredite lani narasla na rekordnih na 142 milijard tolarjev. To v luči vključevanja v Evropsko unijo precej slabi naš položaj glede na evropsko konkurenco, je bil še kritičen Žerdin.

Študija dokazuje: Zaposlenost mater ne škoduje otrokom
09. 03. 1999 07.17
Poklicno udejstvovanje mater ne škodi otrokom v njihovem nadaljnjem življenju, je pokazala dolgoročna ameriška raziskava, katere izsledke so predstavili v marčni izdaji revije Developmental Psychology. Na podlagi ocene 6000 življenjepisov so ugotovili, da zaposlenost mater na otroke ne vpliva negativno niti psihično niti na njihove dosežke v šoli oziroma na njihovo obnašanje. Rezultati raziskave ustrezajo izsledkom prejšnjih ameriških študij. Splošna kakovost družinskega življenja, h kateri sodita stabilnost in zrelost staršev, je po raziskavah pomembnejša od vprašanja, ali mati opravlja poklic proč od doma.

Seagram izgublja na trgu
13. 02. 1999 09.39
Ameriški Seagram je v drugem četrtletju poslovnega leta 1998/99 zaradi stroškov z ukinjanjem delovnih mest in združevanjem družb za produkcijo plošč izgubil 226 milijonov dolarjev. Universal Music Goup je namreč kupil PolyGram NV, če izvzamemo posledice nakupa pa je dobiček Seagrama zaradi nizkega zaslužka Universal Studios padel za 69 odstotkov na 18 milijonov dolarjev, prihodek pa je v tem obdobju zrasel za 11 odstotkov na 3,33 milijarde dolarjev. Rezultat drugega četrtletja vključuje 405 milijonov dolarjev stroškov prestrukturiranja povezanih s prevzemom PolyGrama. Z nakupom PolyGrama je postal Universal Music največja svetovna družba za produkcijo plošč, ki zaposluje 1200 ljudi. Dolgoročna posledica združitve naj bi bil prihranek 300 milijonov dolarjev letno.

Pomoč Svetovne banke v Romunijo in Albanijo
21. 01. 1999 08.16
Svetovna banka je odobrila dolgoročna posojila za pomoč Romuniji v višini 10 milijonov dolarjev, Albaniji pa bo namenila devet milijonov dolarjev. Namen obeh posojil je spodbuditi gospodarski in družbeni razvoj na ravni lokalnih skupnosti. V Romuniji bodo denar namenili za izboljšanje infrastrukture na 600 revnih kmečkih območjih, s čimer bodo nadaljevali boj z revščino, ki traja že nekaj let. Tudi Albanija bo denar namenila izgradnji infrastrukture na podeželju in v mestih ter izobraževanju državnih uradnikov na lokalni ravni.

GZS ni in ne bo podpirala nenačrtovanih subvencij v gospodarstvo
17. 12. 1998 16.50
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ni in ne bo podpirala nenačrtnih subvencij v gospodarstvo, tudi ne v železarne, je zapisano v današnjem sporočilu za javnost GZS, v katerem se ta odziva na ocene ministra za finance Mitje Gasparija, izrečene na včerajšnji seji DZ o državnem proračunu.

Jubilejna lisica ni v nevarnosti
26. 11. 1998 16.07
Po besedah prirediteljev jubilejne 35. Zlate lisice letošnja izvedba tega smučarskega tekmovanja (1. do 3. januar), ki bo imela za promocijo Slovenije še poseben pomen, ni v nevarnosti. Celotna proga za superveleslalom je praktično že pripravljena in po mnenju mariborskih smučarskih delavcev bi se tekme lahko začele že jutri.

Microsoft poslal Windows NT 5.0 Beta 2 več kot 250.000 preizkuševalcem
01. 09. 1998 16.18
<B>Microsoft je sporočil, da je izšla druga beta različica operacijskih sistemov Microsoft Windows NT Workstation 5.0, Windows NT Server 5.0 in Windows NT Server 5.0 Enterprise Edition. Beta 2 je prva različica, namenjena profesionalcem v informacijski tehnologiji, ki bodo preizkušali Windows NT 5.0 v svojih organizacijah. Kodo beta bo dobilo več kot 45.000 tehničnih preizkuševalnih mest, 25.000 partnerjev pri dejavnih kanalih in 200.000 razvijalcev po vsem svetu prek omrežja Microsoft Developer Network. </B>

Proizvodnja v Nafti Lendava se bo nadaljevala
28. 08. 1998 07.51
Med včerajšnjim obiskom v Nafti Lendava sta predsednik vlade Janez Drnovšek in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja predstavila predlog za prihodnost te edine slovenske rafinerije. V prihodnjih 6-12 mesecih bosta država in Petrol zagotovila denar za ponoven začetek predelave nafte, v tem času pa naj bi strokovnjaki preverili, ali obstajajo možnosti za pozitivno poslovanje rafinerijske dejavnosti in če, ali je v nadaljevanju smiselna tudi posodobitev rafinerije.

Slovenske banke čaka obdobje prilagajanja zaradi uvedbe evra
11. 07. 1998 09.32
Slovenske banke se bodo morale zaradi evra spopasti s številnimi težavami doma in v poslovanju s tujimi finančnimi in nefinančnimi institucijami. Dr. Davor Savin z mariborske ekonomske poslovne fakultete je na seminarju Liberalizacija, privatizacija, integracija in koncentracija na finančnih in kapitalskih trgih, ki ga je v začetku minulega tedna pripravil Slovenski raziskovalni institut za management, opozoril, da bo do sprememb moralo priti na ključnih področjih bančnih dejavnosti, med katerimi so predvsem plačilni promet s tujino, devizni računi fizičnih oseb, menjalniški posli, upravljanje tveganj, posli na tujih trgih ter zakladništvo.

Slovaški dolg približno 10,5 milijarde dolarjev
26. 05. 1998 08.11
Slovaški dolg do tujine je konec februarja letos znašal 10,5 milijarde tolarjev, kar je za 0,6 milijarde dolarjev več kot konec leta 1997. Po podatkih centralne banke se je dolg vlade in centralne banke v omenjenem primerjalnem obdobju povzpel za sto milijonov dolarjev na 1,8 milijarde dolarjev, medtem ko so se obveznosti bank in podjetij do tujine povečale za 700 milijonov dolarjev na 8,7 milijarde dolarjev. Kratkoročne bruto obveznosti do tujih posojilodajalcev so februarja znašale 4,7 milijarde dolarjev, medtem ko so ostalo dolgoročna posojila. Kot v svojem poročilu še navaja centralna banka, se je zunanji dolg na prebivalca znižal z januarskih 1990 dolarjev na februarskih 1982 dolarjev.

Davek na dodano vrednost za učinkovitejši davčni sistem in vstopnica v Evropsko unijo
24. 05. 1998 11.32
Davek na dodano vrednost in neposredni problemi ob njegovi uvedbi so bili glavna tema včerajšnjega tretjega in obenem zadnjega dne srečanja udeležencev Društva davčnih svetovalcev Slovenije. Po predlogu zakona o trošarinah in zakonu na dodano vrednost naj bi oba začela veljati prvega julija prihodnje leto predvsem zato, ker naj bi bilo takrat več primernega časa za prehod od sedanjega sistema prometnih davkov k sistemu davka na dodano vrednost.

Reprogramirani dolgovi južnokorejskih bank
30. 01. 1998 08.31
Vlada Južne Koreje se je z bankami upnicami dogovorila o reprogramiranju dolgov v višini 24 milijard dolarjev. Po besedah korejskega finančnega ministra Lin Chang Yuela bodo obresti reprogramiranih dolgov za posojila z enoletnim vračilnim rokom znašale LIBOR + 2,25 odstotka, za dolgove z dvoletno zapadlostjo LIBOR + 2,5 odstotka, za triletne dolgove pa LIBOR + 2,75 odstotka. Banke upnice so za vsa dolgoročna posojila pridobile tudi državno jamstvo. Južnokorejski notranji in zunanji dolgovi so ob koncu preteklega leta znašali 153 milijard ameriških dolarjev, do marca pa naj bi poravnali 24 milijard dolarjev dolgov.

Manjše število izdaj v lanskem letu za Mladinsko knjigo
15. 01. 1998 14.07
Vodstvo in uredniki Mladinske knjige, največje slovenske založbe, ki si na domačem trgu še naprej prizadeva ohraniti približno 30-odstoten delež, obenem pa se uspešno uveljavlja v tujini, so predstavili nekaj številk o produkciji in poslovanju v minulem letu ter pričakovanja za letos, ko načrtujejo, da bodo v vseh zbirkah in založniških programih izdali 339 knjig, z avdio, video in CD izdajami vred pa 350 enot. Lani se je število izdaj sicer malenkost znižalo, direktor založbe Milan Matos ocenjuje, da je bilo to obdobje "težko in mukotrpno, označujejo pa ga padec kupne moči srednjega sloja, izrazitejši vpliv drugih medijev in konkurence drugih založnikov", zato se je založba prilagajala tržišču in razmeram na njem, temeljna usmeritev MK, ki se je doslej izkazala kot pravilna in se je bo založba držala še naprej, pa je zagotavljanje pestre knjižne ponudbe za bralce različnih starosti in okusov. Glavni urednik MK Miha Kovač je nato predstavil načrte založbe po programih in zbirkah ter opozoril predvsem na to, da je politika MK na njenem najbolj izstopajočem področju - v založništvu literature in slikanic za otroke - dolgoročna, saj vlagajo v avtorsko produkcijo, ki jo že uspešno tržijo v tujini.