dolgoročno
Žičničarji se pripravljajo sezono
22. 11. 2000 00.00
Slovenski žičničarji letos na smučiščih pripravljajo kar nekaj novosti, s katerimi želijo izboljšati smučarsko ponudbo. Investicije v nove naprave in obnovo obstoječih naprav, dodatno zasneževanje, nove stacionarne zmogljivosti, smučarske proge in nočno smuko se izvajajo v 16 smučarskih centrih, vrednost vseh investicij pa naj bi dosegla 4,6 milijarde tolarjev. Žičničarji želijo povečati obisk domačih smučišč tudi s sodelovanjem s Smučarsko zvezo Slovenije (SZS). Dogovorili so se za popuste za modro člansko izkaznico SZS, s projektom Zimski športni dan pa želijo na smučanje pripeljati čimveč šolske mladine. Veliko pozornosti pa žičničarji namenjajo tudi varnosti na smučiščih.
Garrettu zlata medalja SV
16. 11. 2000 00.00
Slovenija je pri uresničevanju ocenjevalne študije o reformi slovenske obrambe, ki so jo skupaj pripravili ameriški in slovenski strokovnjaki, od septembra, ko je obrambni minister Janez Janša v Washingtonu dobil uradno kopijo tega dokumenta, že dosegla občuten napredek. To je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izjavil generalmajor Joseph Garrett, vodja skupine, ki je pripravila omenjeno študijo. V zahvalo za njegovo delo, nasvete in osebno angažiranost pri projektu in spodbujanju ameriško-slovenskega sodelovanja na obrambnem področju je minister Janša generalmajorju Garrettu danes podelil zlato medaljo SV.
Ekopur pridobil nov delež v Geoplinu
10. 11. 2000 00.00
Družba Ekopur iz Slovenj Gradca je z nakupom 4,8 odstotka lastniškega deleža, ki ga je Nafta Lendava imela Geoplinu, sklenila pomembnejši krog
Osem tisoč volilcev je za DS premalo
03. 11. 2000 00.00
Ker je Demokratski stranki Slovenije (DS) uspelo zbrati le 8000 glasov volivcev, kar je manj od enega odstotka glasov, ki jih za financiranje zunajparlamentarnih strank iz proračuna določa zakon o političnih strankah, bodo 9. decembra letos organizirali izredni kongres, na katerem bodo preučili tako programska, kot tudi kadrovska izhodišča stranke, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi prenovi organizacijske strukture stranke ter okrepitvi aktivnosti na lokalni ravni, je na novinarski konferenci povedal predsednik DS Mirko Macher. Vodstvo stranke na izrednem kongresu svojega odstopa ne bo ponudilo, dokler se zanj ne ponudi ustrezna alternativa.
DaimlerChrysler ne bo prodal Chryslerja
31. 10. 2000 00.00
Uprava nemško-ameriškega izdelovalca avtomobilov DaimlerChrysler ne namerava prodati ameriškega dela podjetja Chrysler, ki mu
NS bo izstopila iz vladajoče koalicije
27. 10. 2000 00.00
Dragan Šoć, predsednik Ljudske stranke (NS), ki je koalicijska partnerka 195144ukanovičeve Demokratske stranke socialistov (DPS), je v pogovoru za današnji Blic povedal, da je "v okviru razprav o prihodnosti zvezne države v Črni gori pričakovati burne dogodke na črnogorskem političnem prizorišču". Šoć, ki se bo danes skupaj s podpredsednikoma DPS Svetozarjem Marovićem in Filipom Vujanovićem v Beogradu udeležil pogovorov s predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), je opozoril, da se po odhodu Slobodana Miloševića v Črni gori ustvarja vzdušje protisrbskega razpoloženja, katerega namen je, da bi Srbija in Črna gora postali dve sovražni državi. NS nima nič proti načenjanju razprave o samostojnosti Črne gore, vendar opozarja na nevarnost, da skupina ljudi v Črno gori dolgoročno zastrupi odnose med Srbijo in Črno goro. Dragan Šoć pojasnjuje, da gre za ljudi iz vzporedne t.i. Dukljanske akademije znanosti in umetnosti v Črni gori, ki so poskušali uresničiti svoje ambicije v Beogradu, zatem pa so se z enakimi nameni vrnili v Podgorico. Na drugi strani so t.i. srbske sile v Črni gori, ki so črpale svojo moč iz lojalnosti Miloševićevemu režimu. To je politični okvir, v katerem se bodo reševale zadeve, a NS bo še naprej zagovarjala opcijo, da mora biti Črna gora v skupnosti s Srbijo, seveda ob upoštevanju lastnih interesov in posebnosti. Dragan Šoć poleg tega trdi, da bo razvoj političnih dogajanj kmalu opredelil položaj njegove stranke v koaliciji Za boljše življenje in v vladi Črne gore. "Koalicija ni ogrožena, dokler bo spoštovan koalicijski sporazum, v katerem pa ni stališča, da je treba vsiljevati suverenost Črne gore, ne da bi stališče prebivalstva preverili na referendumu. NS ne bo privolila v preglasovanje. Če bo kdo poskušal pospešiti postopek osamosvojitve Črne gore s sprejetjem ustreznega sklepa v skupščini, je povsem gotovo, da bo NS v takem primeru izstopila iz vlade", je še povedal predsednik NS.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Sodelovanje med POP TV in Kanalom A
12. 10. 2000 00.00
Podjetje Super Plus je pridobilo večinski delež Kanala A - POP TV in Kanal A ostajata samostojna programa z usklajenim poslovnim delovanjem - Bolj raznovrsten program za gledalce, bolj urejene razmere za oglaševalce.
BS ne spoštuje zakona?
12. 10. 2000 00.00
Guverner in svet Banke Slovenije (BS) sta s stališči in ukrepi v zvezi z Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS) v BS pripeljala prav določeno politiko in to bolj kot katerikoli zakon, ki ga je sprejel državni zbor, čeprav sta večkrat izrecno poudarila, da nasprotujeta vmešavanju politike v Banko Slovenije, sta v sporočilu za javnost zapisala kandidata LDS na volitvah za poslanca DZ Pavle Gantar in Janez Kopač.
Zakon o stanovanjski varčevalni shemi
24. 09. 2000 00.00
Prihodnji teden bo v Uradnem listu objavljen Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. S tem bo tako uzakonjeno tudi varčevanje po stanovanjski varčevalni shemi, ki so jo varčevalci pričeli uporabljati julija lani. Tisti, ki bi k ugodnemu načinu varčevanja še želeli pristopiti, pa bodo, to jim zdaj omogoča novi zakon, lahko to storili še letos. Zakon na varčevalce, ki so že sklenili varčevalno pogodbo, bistveno ne bo vplival.
Trgovanje še naprej v znamenju slabe likvidnosti
21. 09. 2000 00.00
Trgovanje dne 20. 09. 2000 je minilo v znamenju slabe likvidnosti, ki smo jo na borzi v zadnjem času že navajeni. Indeks SBI 20 se je spremenil v pozitivno smer za 0,28% na 1.669,66 točke, indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX pa je ostal nespremenjen na 1269,10 točke.
Bo Avstrija tožila EU?
17. 09. 2000 00.00
Podpredsednica avstrijske vlade in predsednica svobodnjaške stranke Susanne Riess-Passer je za nemški časnik Welt am Sonntag izjavila, da Avstrija ne izključuje možnosti tožbe 14 članic Evropske unije zaradi večmesečnih sankcij. Napovedala je, da bodo natančno preučili, ali je bilo s temi ukrepi kršeno evropsko pravo. Ob tem je dodala, da so članice Evropske unije s sankcijami proti Avstriji dolgoročno škodile prav Evropski uniji.
Avtoprevozniki opozarjajo premiera Bajuka
11. 09. 2000 00.00
Slovenski cestni prevozniki se v zadnjih letih nahajajo v vedno težjem položaju, saj so izgube na področju opravljanja prevozov v cestnem prometu iz leta v leto višje, med stroški največjih podjetij v Sloveniji pa bistveno izstopa strošek goriva, ki se neprestano povečuje in trenutno predstavlja v povprečju več kot 19 odstotkov vseh stroškov. Zato so v zadnjem letu že večkrat opozorili vlado in njenega predsednika Andreja Bajuka na svoje težave, danes pa so predsednika vlade Bajuka v odprtem pismu ponovno pozvali, da se tokrat podrobneje poglobi v omenjeno problematiko in predstavnike cestnih prevoznikov povabi na pogovor, na katerem bi mu pojasnili morebitne nejasnosti. V nasprotnem primeru se bodo avtobusni prevozniki morali zateči k metodi državljanske nepokorščine, sporočajo iz GZS.
Evropa bi lahko prehitela ZDA
10. 09. 2000 00.00
Evropsko gospodarstvo bi lahko dolgoročno prehitelo ameriško, kljub temu, da je skoraj desetletje zaostajalo za ameriškim, je danes dejal francoski finančni minister Laurent Fabius. Evropa ima vse karte za uspeh v svojih rokah, da doseže visoko gospodarsko rast, celo večjo od ZDA, je po zadnji seji tridnevnega neformalnega srečanja finančnih ministrov Evropske unije v Versaillesu dejal Fabius.
Vilenica 2000: Literatura in mediji
08. 09. 2000 00.00
Ob vileniški okrogli mizi s temo Literatura in mediji je sodeloval ugledni gost, francoski mediolog, pisatelj in publicist Regis Debray, ki je domišljeno in teoretsko utemeljeno razmejil naslovna pojma ter cilje in specifike dejavnosti na obeh področjih. Problematičnost tega razmerja označuje besedica "in", saj bolj kot povezanost doživljamo razlike in globoka nasprotja obeh duhovnih sfer in praks: med drugim težnje medijev po hitrem, površnem poročanju, povezovanju sveta, presojanju in ocenjevanju na podlagi stereotipov na eni strani ter iskanje individualne različnosti, beg od vzorcev ter počasno, posredno učinkovanje literature - umetnosti jezika in besede na drugi strani. V širšem okviru te zastavitve so razpravljalci predvsem grajali prakso medijev - njihovo samozadostno politiko, površnost novinarjev, nezainteresiranost (predvsem slikovnih medijev) za bistvene, dolgoročno učinkujoče vrednote književnosti, manj pa razmišljali o tem, da mediji in književni ustvarjalci eni druge potrebujejo ter o možnostih prihodnjega boljšega sodelovanja in sožitja.
Evro je podcenjen
08. 09. 2000 00.00
Gospodarski položaj v Evropski uniji je z izjemo nekaterih težav odličen, je v pogovoru za madridski El Mundo povedal evropski komisar za gospodarska vprašanja Pedro Solbes Mira. Dodal je, da je evro v primerjavi z dolarjem nedvomno podcenjen.
Sony gradi novo tovarno
01. 09. 2000 00.00
Sony bo v mestu Kumamoto pričel gradnjo tovarne za sestavne dele za strojno opremo, kot so računalniki, video kamere itd. Nova tovarna bo dokončana leta 2006, investicija pa bo zahtevala 950 milijonov dolarjev. Kljub temu pa bodo prvi izdelki iz nove tovarne prišli že prihodnje leto. Glavni proizvod bodo bili LCD zasloni (namenjeni predvsem prenosnim računalnikom, ploskim zaslonom itd.) in komponente za video kamere. Sony pričakuje, da se bo proizvodnja gornjih komponent tega proizvajalca z novo tovarno do leta 2006 podvojila.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Stabilizacija razmer na jugu Libanona
06. 08. 2000 14.03
Izraelski premier Ehud Barak je danes na tedenski seji vlade izrazil upanje, da bo namestitev modrih čelad ob izraelsko-libanonski meji omogočilo dolgoročno stabilizacijo razmer na jugu Libanona. Mirovne sile UNIFIL so se namreč včeraj, dva meseca po umiku izraelske vojske z območja, namestile na položajih ob meji z Izraelom.
Stabilizacija razmer na jugu Libanona
06. 08. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes na tedenski seji vlade izrazil upanje, da bo namestitev modrih čelad ob izraelsko-libanonski meji omogočilo dolgoročno stabilizacijo razmer na jugu Libanona. Mirovne sile UNIFIL so se namreč včeraj, dva meseca po umiku izraelske vojske z območja, namestile na položajih ob meji z Izraelom.
Liberalna akademija o kadrovskih menjavah
28. 06. 2000 18.16
Člani Liberalne akademije so na včerajšnjem sestanku razpravljali o razvoju demokracije v Sloveniji v luči najnovejših političnih sprememb. Kot so ugotovili, je kar nekaj znakov, ki kažejo na zniževanje ravni demokracije, predvsem s stališča kadrovskih menjav. Menijo pa še, da kadrovanje nove vlade v posameznih primerih prestopa meje zakonitosti in uveljavlja politično samovoljo.
Kmalu padec cen nafte?
26. 06. 2000 08.56
Nekdanji minister za nafto Saudove Arabije šejk Ahmed Saki el Jamani je v pogovoru za britanski časnik Sunday Telegraph napovedal, da bo v naslednjih petih letih prišlo do dramatičnega padca cen nafte. Jamani še poudarja, da naj bi v naslednjih desetletjih izkoristili ogromne zaloge nafte. Kratkoročno bodo cene nafte zaradi velikega povpraševanja v ZDA in Aziji ostale še visoke, dolgoročno pa bodo na padec cene vplivala nova odkritja in odprtje novih naftnih virov v Kaspijskem morju, v Jemnu, Egiptu in Afriki, napoveduje nekdanji minister. Jamani je bil med leti 1962 in 1986 minister za nafto v Saudovi Arabiji, trenutno pa vodi Center za globalne energetske študije, ki ga je tudi sam ustanovil.
Grace Jones se vrača
23. 06. 2000 09.09
Po sedemletnem premoru se namerava črna popdiva Grace Jones vrniti z novim albumom, ki bo na voljo prek interneta. Pevka je podpisala ekskluzivno in dolgoročno pogodbo, je sporočila ameriška internetna založba MCY.com. ''Vedno sem preizkušala skrajne meje umetnosti v vsem, kar sem počela,'' je povedala Jonesova, ki je ob tem menila, da ''internetu pripada prihodnost''. Grace Jones je imela svoje največje uspehe kot Nightclubbing in Slave To The Rhythm v 80. letih, poleg tega pa se je preizkusila tudi kot igralka v filmih Conan barbar in James Bond - od tarče do smrti.
Julija državne premije za varčevalce
16. 06. 2000 20.21
Minilo je eno leto, od kar so se prvi Slovenci odločili za varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki jo je ustvaril stanovanjski sklad Republike Slovenije. V shemi sedaj dolgoročno varčuje čez 25.000 Slovencev, prvim bodo državne premije nakazali julija. Varčevalci so v nacionalni shemi do sedaj privarčevali že več kot sedem milijard tolarjev. Okrog devetdeset odstotkov jih varčuje na pet let. To pomeni, da bo leta 2004 privarčevanih več kot sto milijard tolarjev, so ugotovili na skladu.
NEK znova v omrežju
16. 06. 2000 11.13
Nuklearno elektrarno Krško (NEK) so v četrtek, 15. junija, ob 23.55 znova sinhronizirali z elektroenergetskim omrežjem. S tem se je končal redni letni remont, ki je potekal od 15. aprila. Polno moč bo nuklearka predvidoma dosegla prihodnji teden.
Zgodovinski vrh Severne in Južne Koreje
13. 06. 2000 12.15
Zgodovinsko vrhunsko srečanje med Severno in Južno Korejo, ki so ga nepričakovano preložili za en dan, se je začelo danes v Pjongjangu.
Gorenjska banka najela posojilo
12. 06. 2000 17.54
Gorenjska banka je v petek realizirala pogodbo o najetju mednarodnega sindiciranega deviznega posojila, ki jo je 2. junija podpisala z nemško in avstrijsko banko. Kot so danes sporočili iz banke, so posojilo v višini deset milijonov evrov najeli za dobo pet let, njegova posebnost pa je črpanje v enem znesku in odplačilo v enem znesku po petih letih življenjske dobe posojila. Skupna posojilodajalca sta Landesbank Schleswig-Holstein Girozentrale iz Kiela ter Raiffeisen Zentralbank Oesterreich Aktiengesellshaft z Dunaja.
Unilever odprl podjetje v Sloveniji
07. 06. 2000 19.20
Družba Unilever je aprila letos tudi v Sloveniji ustanovila hčerinsko podjetje s 14 zaposlenimi, ki bo skupaj z madžarskim in hrvaškim delovalo kot eno podjetje - Unilever Slovenija-Hungary-Croatia. V Sloveniji, ki je od vseh držav srednje in vzhodne Evrope najbolj razvita, želi Unilever doseči dolgoročno rast, sicer pa je to za nas velik izziv, pa tudi velika priložnost, je na novinarski konferenci ob odprtju hčerinskega podjetja Unilever Slovenija, ki ga vodi Robert Merkler, dejal predsednik Unilever Slovenia-Hungary-Croatia Chris Bull.
Nov poslovni center Gorenja
02. 06. 2000 12.32
Poslovni center Gorenja v Mešicah pri Pragi bo v kratkem zaživel kot osrednje poslovno središče trženja velenjske družbe Gorenje na Češkem. Po besedah Esada Mujakića, direktorja Gorenja Praga, je nov poslovni center, ki zajema 34.000 m2 površin, zasnovan tako, da bo z enega mesta usmerjal celotno dejavnost Gorenja na Češkem. V zgradbi, ki je zgrajena po najvišjih gradbenih standardih z dvojim sistemom protipožarne zaščite, so skladiščni prostori že odprti, kmalu pa bo stekla tudi proizvodnja in montaža kuhinj.
Združitve treh bank z NLB še letos
31. 05. 2000 18.39
Postopek združitve treh z Novo Ljubljansko banko (NLB) kapitalsko povezanih bank, to je Banke Velenje, Pomurske banke in Dolenjske banke z NLB v enovit bančni subjekt, bo izpeljan do konca leta. S tem se začenja proces, ki bo največjo slovensko banko pripravil na izzive prihajajoče tuje konkurence in bližajoči se vstop Slovenije v Evropsko unijo.