dolgov
Papež odpotoval na Kubo
21. 01. 1998 09.43
Papež Janez Pavel II. je danes odpotoval na štiridnevni obisk na Kubo. To 81. potovanje poglavarja rimskokatoliške cerkve velja za "politično težko". V Vatikanu ne izključujejo možnosti, da bo papež javno kritiziral gospodarski embargo ZDA proti Kubi.
Vlada predlagala ukrepe za sanacijo Taluma
15. 01. 1998 17.42
Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala položaj in ekonomsko upravičenost proizvodnje aluminija v Sloveniji ter ukrepe za sanacijo Tovarne aluminija Kidričevo (Talum). Kot je po seji povedal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, je vlada proizvodnjo alumunija v Sloveniji ocenila za konkurenčno sposobno, hkrati pa opozorila na potrebo po sanaciji starih problemov v Talumu. Da bi se to uredilo, vlada predlaga, naj upniki Taluma pretvorijo svoje terjatve v lastniške deleže. S tem bi namreč odprli možnost za privatizacijo te industrije ter poplačilo dolgov.
Četrti dan stavke delavcev mestnega prometa v Beogradu
15. 01. 1998 10.17
Na beograjskih ulicah se tudi četrti dan stavke delavcev Mestnega potniškega prometa (GSP) ni pojavilo niti eno vozilo tega podjetja, je povedal predstavnik GSP Dragan Dimitrijević. Po njegovih besedah zaenkrat ne kaže, da bi problem javnega prevoza v Beogradu rešili. Dimitrijević je opozoril, da je ena temeljnih zahtev stavkajočih poravnava finančnih dolgov vlade v Beogradu do tega podjetja.
Francoske državne železnice zmanjšale izgubo
10. 01. 1998 09.30
Francoske državne železnice SNCF so v letu 1997 zmanjšale izgubo na precej manj kot milijardo francoskih frankov. Podjetje je leto 1996 končalo s 15,2 milijarde frankov (4,5 milijarde nemških mark) izgube in dolgovi v višini 200 milijard frankov (60 milijard mark). V parlamentu sprejeta reforma francoskih železnic, ki se je začela 1. januarja 1997, je železnici omogočila odpis večjega dela dolgov. Samo s tem so francoske železnice lani pri stroških financiranja prihranile 1,6 milijarde frankov.
Odlog odplačila kratkoročnih južnokorejskih dolgov
09. 01. 1998 09.38
Na srečanju južnokorejskih predstavnikov s predstavniki tujih bank upnic so se sinoči v New Yorku načeloma dogovorili za 90-dnevni odlog odplačila kratkoročnih dolgov južnokorejskih finančnih ustanov. Po podatkih dobro obveščenih virov naj bi dogovor dokončno sklenili v prihodnjih dneh. Pogovori z upniškimi bankami naj bi se nadaljevala 19. januarja v New Yorku, kjer naj bi proučili možnosti konverzije omenjenega dolga v obveznice. Južnokorejsko ministrstvo za finance pa je danes v Seulu sporočilo, da je z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) doseglo dogovor, da bo letošnja stopnja rasti bruto domačega proizvoda znašala od 1 do 2 odstotka, stopnji inflacije in rasti denarne mase pa naj bi znašali po 9 odstotkov. Južnokorejska vlada bo morala tudi obdržati sedanjo raven neto deviznih rezerv, ki znašajo 8,1 milijarde ameriških dolarjev, ter imetja v domači valuti v vrednosti 7,1 milijrade dolarjev.
Za več kot 150 milijard dolarjev dolgov Južne Koreje
31. 12. 1997 08.10
Zunanji dolg Južne Koreje je konec novembra po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašal skoraj 157 milijard dolarjev. Podatek zajema tudi posojila čezmorskih podružnic korejskih finančnih ustanov in posojila pri tujih bankah. Južnokorejska vlada bo v sodelovanju z IMF vsak mesec objavljala podatke o zunanjem dolgu, saj se je Seul v okviru pogajanj z IMF o premostitvenem posojilu zavezal, da bo poleg ustreznih gospodarskih in finančnih reform poskrbel tudi za večjo transparentnost. IMF, Svetovna banka in Azijska banka za razvoj so Južni Koreji doslej namenile 14 milijard dolarjev premostitvenega posojila, IMF in 13 držav pa so obljubili še 10 milijard dolarjev predčasnih posojil do konca januarja.
DS o dveh predlogih za odložilni veto
23. 12. 1997 15.11
Državni svet se je sešel na drugi seji v novem mandatu, na kateri bo obravnaval kar 17 zadev, med drugim zakone iz svežnja t.i. vladnih varčevalnih ukrepov, ki jih je državni zbor sprejel v minulem tednu. Vložena sta predloga za odložilni veto na zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkih ter na novelo zakona o prometnem davku.
Romunija ima v tujini za 8,2 milijarde dolarjev dolgov
18. 12. 1997 08.21
Dolgovi Romunije do tujine so konec septembra znašali 8,2 milijarde ameriških dolarjev in so bili za 427 milijonov dolarjev višji kot avgusta. Po podatkih centralne banke iz Bukarešte so 16 odstotkov posojil državi odobrila zasebna podjetja, 59 odstotkov pa tuje državne ustanove. Ostalih 25 odstotkov posojil je Romunija najela pri tujih državah. Največja upnica Romunije je z 42,6-odstotnim deležem v skupnem znesku tujega dolga Mednarodna banka za obnovo in razvoj.
O sanaciji Litostroja
17. 12. 1997 09.12
Na povabilo podpredsednika vlade Marjana Podobnika so se sestali predstavniki slovenske različice sanacije Litostroja, nekateri kandidati za novo vodstvo Litostroja in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. V pogovoru so ocenili sedanje razmere in se opredelili do prednostnih nalog za sanacijo stanja.
Rusija že plačuje Londonskemu klubu
28. 11. 1997 08.29
Ruska banka Vnešekonombank je v skladu z dogovorom o reprogramiranju dolga med Rusijo in Londonskim klubom bank upnic nakazala Deutsche Bank približno 839 milijonov dolarjev. To je sporočil podpredsednik banke Sergej Šadan. S tem nakazilom je Rusija izpolnila pogoj za začetek izvajanja dogovora o reprogramiranju dolgov, ki predvideva plačilo v skupni višini 2,84 milijarde dolarjev. Že pred tem je namreč na fiduciarni račun pri angleški centralni banki nakazala dve milijardi dolarjev.
Hudi padci tečajev na azijskih borzah
25. 11. 1997 00.00
Tečaji vrednostnih papirjev na borzi v <b>Tokiju</b> so po razglasitvi stečaja četrte največje japonske borznoposredniške hiše Yamaichi Securities danes množično padali, še naprej pa so se cenile tudi delnice v <b>Seulu</b>. Hude padce tečajev so zabeležile tudi borze v <b>Hongkongu</b> in jugovzhodni Aziji, a so bili padci manj dramatični kot v Seulu ali Tokiju.
Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.