doprsni
Obletnica rojstva Johanna Sebastiana Bacha
23. 03. 2000 13.10
Številna mesta na vzhodu Nemčije so ob 315. obletnici rojstva Johanna Sebastiana Bacha priredila več koncertov, razstav in umetniških predstavitev. V Leipzigu je muzej Johanna Sebastiana Bacha na obletnico skladateljevega rojstva odprl razstavo, na kateri je predstavil njegova originalna dela potem, ko ta dolga desetletja niso bila razstavljena. Razstava je del proslavljanja Bachovega življenja v Leipzigu, kjer je preživel 27 let. Na razstavi so predstavljena originalna Bachova dela cerkvene glasbe iz leta 1730 in dela, ki jih je leta 1725 napisala Bachova žena Ana Magdalena. Predstavljena so tudi glasbila iz Bachovega časa. V Weimarskem dvorcu pa so odkrili Bachov doprsni kip. Slovesnosti ob 250. letnici skladateljeve smrti se bodo končale julija v Leipzigu.
Odkrili doprsni kip Ignacija Borštnika
26. 10. 1999 19.19
V foyeru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je predsednik sveta Borštnikovega srečanja Rudi Šeligo ob 80-letnici smrti Ignacija Borštnika danes odkril njegov doprsni kip. Kip je delo akademske kiparke Eve Tršar, naročila pa ga je mestna občina Maribor. Šeligo je ob odkritju povzel umetniško pot in pomen Ignacija Borštnika, leta 1858 rojenega prvega profesionalnega slovenskega igralca in utemeljitelja moderne igre, ki je zaznamoval slovensko gledališče, čeprav je večino svojih vlog odigral v Zagrebu, v Mariboru pa je deloval samo dve leti pred smrtjo.
Seja sveta Borštnikovega srečanja
16. 10. 1999 18.06
Na slavnostni seji sveta Borštnikovega srečanja - tekmovalnega festivala slovenskih gledališč, ki se drevi že štiriintridesetič začenja v mariborskem gledališču - je predsednik sveta Rudi Šeligo podpisal pokroviteljske pogodbe s predstavniki sponzorjev, ki ob Mestni občini Maribor in ministrstvu za kulturo letos zagotavljajo že približno tretjino potrebnih sredstev. Nato je župan občine Cerklje Franc Čebulj predstavnikom srečanja predal doprsni kip igralca Ignacija Borštnika, ki se je pred 137 leti rodil v tem gorenjskem kraju.
Puškinov kip v Parizu
03. 10. 1999 11.35
V Parizu so pred dnevi v Parku pesnikov (Jardins des Poetes) postavili doprsni kip ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Letos mineva dvesto let od pesnikovega rojstva. Kip, ki ga je mestu Pariz podarila Moskva, je izdelal ruski kipar Jurij Orehov, odkritju pa sta prisostvovala ruski veleposlanik v Parizu Nikolaj Afanasjev in moskovski podžupan Sergej Jastrjembski. Pariški župan Jean Tiberi se je ob priložnosti poklonil velikemu ruskemu pesniku, ki je prve verze spisal v francoskem jeziku. Odkritju Puškinovega kipa bo po besedah pariškega župana sledila postavitev doprsnega kipa Victorja Hugoja v Moskvi.
V Mariboru odkrili kip Hermana Potočnika-Noordunga
10. 09. 1999 11.28
Na mariborski univerzi so sinoči na aleji velikanov med slavnostno sejo lektorata odkrili doprsni kip svetovno znanega pionirja kozmonavtike slovenskega rodu Hermana Potočnika-Noordunga.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
13. 08. 1999 17.39
Danes mineva sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, umrl pa je 28. aprila 1980 v Los Angelesu. Ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade Oskar, bo drevi v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 16.00
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 14.03
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Stoletnica rojstva Hitchcocka
01. 08. 1999 13.27
V Hollywoodu so ob 100. obletnici rojstva Alfreda Hitchcocka odkrili doprsni bronasti kip mojstra srhljivk. Slovesnosti se je udeležila tudi igralka Tippi Hedren, ki je odigrala glavno vlogo v Ptičih. Predstavniki Universal Studios so v spomin na Hitchcockovo klasiko iz leta 1963 spustili udomačenega krokarja, ki je med slovesnostjo pristal na kipu. Alfred Hitchcock se je rodil 13. avgusta leta 1899.
Proslava ob dnevu Pravne fakultete
15. 04. 1999 16.49
Univerza v Ljubljani obhaja letos 80-letnico svojega obstoja, pri praznovanju jubileja pa sodeluje tudi Pravna fakulteta, ki je bila ustanovljena istega leta kot univerza; ker pa so njeni profesorji sodelovali na mirovnih pogovorih, so se predavanja začela na današnji dan leta 1920. Pravna fakulteta tako obhaja 80-letnico svoje ustanovitve in 79-letnico začetka rednih predavanj. Ob dnevu pravne fakultete so podelili fakultetna priznanja najboljšim študentom, magistrske naloge diplomantom podiplomskega študija ter odkrili doprsni kip slovenskemu pravniku in nekdanjemu profesorju na Pravni fakulteti Stanku Lapajnetu (1878-1941).
S pariškega trga ukradli Picassovo skulpturo
01. 04. 1999 19.25
Neznanci so s trga Saint-Germain-des-Pres v Parizu ukradli skulpturo Pabla Picassa, je potrdila policija. Doprsni kip njegove ljubice Dore Maar je bilo edino umetnikovo delo, ki ga je bilo mogoče videti na ulicah mesta. Vrednost leta 1956 izdelane umetnine, ki so jo neznanci v noči na sredo - morda s kladivom - odbili s podstavka, ocenjujejo na približno 300.000 nemških mark.